Procesni roki - Avstrija

KAZALO 1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah.  2. Seznam različnih dela prostih dni v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.  3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih?  4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost?  4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?  5. Kdaj začne ta rok teči?  5.a) Ali se dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži potek roka, že šteje v rok, kadar je določen v dnevih?  5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih?  5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih?  5.d) Kdaj se taki roki končajo?  6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan?  7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? Če da, za koliko?  8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države?  9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev?  10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo?  11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka?  12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani?  13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

 

1. Različne vrste rokov, ki se uporabljajo po procesnih pravilih v civilnih zadevah.

V skladu z avstrijsko zakonodajo obstajajo različne vrste rokov.

Prvič, razlikuje se med procesnimi in materialnimi roki. Procesni roki (roki za ukrepanje) so roki, do katerih lahko ali mora stranka v pravnem sporu ali oseba, ki je kako drugače povezana z njim, izvršiti nek pravni ukrep. Materialni roki so roki, do katerih je treba opraviti neko dejanje, da lahko sledijo nekatere materialne posledice v skladu s pravnim sistemom (npr. rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti v skladu s členom 454 Sodnega zakonika [Zivilprozessordnung - ZPO] ali odpovedni roki po pravu najemnih razmerij v skladu s členom 560 Sodnega zakonika). Pomembno je, da čas, ki ga porabi poštna služba, ni vključen v procesne roke (kar ne velja za materialne roke). To pomeni, da je pri procesnem roku tožba vložena pravočasno, če je poslana na zadnji dan roka (velja datum na žigu), tudi če je sodišče ne prejme še dolgo po izteku roka.

Zakonski, sodni in instrukcijski roki:

V skladu z avstrijsko zakonodajo je razlika tudi med okoliščinami, v katerih je rok določen neposredno z zakonom (npr. roki za vložitev tožb), in okoliščinami, v katerih rok določi sodnik v skladu z zahtevami posamezne zadeve (npr. rok za predložitev varščine za kritje stroškov). Instrukcijski roki so kombinacija obeh okoliščin; v tem primeru zakon določa le nek okvir (najkrajše in najdaljše obdobje ali približen obseg, tako kot določa člen 257(1) Sodnega zakonika za sklic pripravljalnega naroka).

Na vrh strani

Absolutni roki so določeni z datumom, na katerega se končajo (običajno je to koledarski dan); pri relativnih rokih pa sta določena začetek in trajanje.

Roke lahko običajno podaljša sodnik (podaljšljivi roki). Izjemni primeri, v katerih zakon prepoveduje podaljšanje, so nepodaljšljivi roki ali obvezni roki (npr. roki za začetek tožbe).

Razlika med roki, ki jih je mogoče spremeniti, in roki, ki jih ni mogoče spremeniti, je odvisna od tega, ali je mogoča vrnitev v prejšnje stanje, če se rok ne upošteva. Praviloma je roke mogoče spremeniti; če pa vrnitev v prejšnje stanje v izjemnih primerih ni dovoljena, se rok imenuje prekluzivni rok ali začasni rok. Procesni prekluzivni roki vključujejo rok za vložitev pritožbe za razveljavitev in za vložitev pritožbe za obnovo postopka (člen 534 Sodnega zakonika).

2. Seznam različnih dela prostih dni v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971.

Dela prosti dnevi v Avstriji so sobote, nedelje, veliki petek in državni prazniki: novo leto (1. 1.), sveti trije kralji (6. 1.), velikonočni ponedeljek, prvi maj (1. 5.), vnebohod, binkoštni ponedeljek, sveto rešnje telo, Marijino vnebovzetje (15. 8.), avstrijski dan državnosti (26. 10.), vsi sveti (1. 11.), brezmadežno spočetje (8. 12.), božič (25. 12.) in sv. Štefan (26. 12.).

3. Katera so splošna pravila o rokih v različnih civilnih postopkih?

Večina določb v zvezi z roki je v členih 123–129 in 140–143 Sodnega zakonika (ZPO) ter členu 89 Zakona o organizaciji sodišč (GOG).

Na vrh strani

4. Če je treba dejanje ali formalnost opraviti v določenem roku, kdaj je začetni čas – začetni trenutek, ko rok začne teči – za dejanje ali formalnost?

Začetni čas je običajno trenutek, v katerem začne veljati vročitev odločbe, ki določa rok ali s katero rok začne teči; v drugih primerih je to trenutek razglasitve te odločbe (člen 124 Sodnega zakonika).

4.a) Ali lahko na začetek roka vpliva način pošiljanja ali vročitve dokumentov (osebna vročitev po vročevalcu ali vročitev po pošti)?

Ne. Kot je določeno v točki 4, je datum vročitve običajno dejanje, s katerim začne teči procesni rok. To ni povezano z načinom vročitve.

5. Kdaj začne ta rok teči?

Rok začne teči z vročitvijo ali razglasitvijo odločbe, ki določa navedeni rok ali s katero začne ta rok teči.

5.a) Ali se dejanski datum dejanja, dogodka, odločitve ali datum vročitve in/ali napovedi, ki sproži potek roka, že šteje v rok, kadar je določen v dnevih?

Ne. Rok ne vključuje datuma, na katerega se zgodi dejanje, ki sproži potek tega roka (npr. vročitev zadevnega dokumenta).

Ali je začetek katerega koli roka kakor koli odvisen od potrdila ali seznanitve z dejanjem s strani prejemnika? Če da, kako?

Ne.

5.b) Ali število dni vključuje koledarske dni ali le delovne dni, če je rok določen v dnevih?

Roki se računajo v koledarskih dneh.

Na vrh strani

Če mora oseba na primer opraviti dejanje ali ji je vročen dokument v ponedeljek 4. aprila 2005 in mora odgovoriti v 14 dneh od vročitve, ali to pomeni, da mora odgovoriti pred:

i) torkom, 19. aprila (zadnji dan za odgovor je ponedeljek, 18. april).

5.c) Kako je, če je tak rok določen v mesecih ali v letih?

Roki se tudi v teh primerih računajo v koledarskih dneh.

5.d) Kdaj se taki roki končajo?

Rok enega tedna, enega meseca ali enega leta se konča na dan v zadnjem tednu ali mesecu, ki po imenu ali številu ustreza prvemu dnevu zadevnega roka (člen 125(2) Sodnega zakonika). Če v zadnjem mesecu zadevnega roka ni tega dne (če začne na primer enomesečni rok teči 31. januarja), se rok izteče na zadnji dan zadnjega meseca (člen 125(2) Sodnega zakonika). Dela prosti dnevi ne vplivajo na začetek in trajanje rokov.

Ali glede začetkov rokov veljajo kakšne izjeme ali posebnosti v določenih vrstah civilnih postopkov?

Ne.

6. Ali se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne, če se rok izteče na soboto, nedeljo ali praznik ali nedelovni dan?

Da. Če se rok izteče na soboto, nedeljo, praznik ali veliki petek, se konča šele prvi prihodnji delovni dan.

Ali se to podaljšanje uporabi tudi, če se zadevni rok začne z dogodkom v prihodnosti?

Da.

7. Ali se roki podaljšajo za tiste osebe, ki živijo/prebivajo v eni izmed entitet ali v tujini, (ko gre za države, ki imajo poleg metropole tudi geografsko ločene entitete), če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem na matičnem ozemlju države? Če da, za koliko?

To ne velja za Avstrijo.

Na vrh strani

8. Ali se roki posledično podaljšajo za osebe, ki ne živijo/prebivajo v teh entitetah, ali za osebe, ki živijo/prebivajo v tujini, če je zaprosilo naslovljeno na pristojni organ s sedežem v eni od entitet, geografsko ločenih od matičnega ozemlja države?

To ne velja za Avstrijo.

9. Ali veljajo posebnosti glede rokov za pritožbe/pravna sredstva v določenih vrstah civilnih zadev?

Roki za pritožbe/pravna sredstva so načeloma odvisni od vrste odločbe (sodna odločba/odločba) in vrste zadeve. V civilnih zadevah je rok za eno vrsto pritožbe/pravnega sredstva (Rekurs) običajno 14 dni, rok za drugo vrsto pritožbe/pravnega sredstva (Berufung) pa je štiri tedne.

10. Ali lahko sodišče v primeru nujnosti ali zaradi drugega razloga skrajša rok za nastop (odgovor) pred sodiščem ali za to določi poseben narok/datum? Ali se lahko ti roki podaljšajo?

Roke lahko običajno podaljša sodišče. V izjemnih primerih, v katerih zakon prepoveduje podaljšanje, se ti roki imenujejo nepodaljšljivi ali obvezni roki (npr. roki za pritožbo/pravno sredstvo).

Vse roke je mogoče skrajšati na podlagi dogovora med zadevnimi strankami, pri čemer je treba predložiti listinski dokaz o dogovoru. Sodišče se lahko na zahtevo ene od strank odloči za skrajšanje roka, če se verodostojno dokaže, da je to potrebno za preprečitev mogočih bistvenih težav, in če lahko stranka, za dejanja katere velja ta rok, zadevna procesna dejanja opravi v skrajšanem roku (člen 129 Sodnega zakonika).

Na vrh strani

Rok se lahko na zahtevo podaljša, če ima stranka, ki ima od tega podaljšanja koristi, za to neizogibne in zelo resne razloge, zaradi katerih ne more pravočasno opraviti procesnih dejanj, za katere velja rok, in zlasti če bi utrpela nepopravljivo škodo zaradi nepodaljšanja roka (člen 128(2) Sodnega zakonika). Rokov ni mogoče podaljšati na podlagi dogovora med strankama (člen 128(1) Sodnega zakonika).

11. Kadar je dejanje, ki je namenjeno stranki s prebivališčem v kraju, v katerem bi imela pravico do podaljšanja roka, tej stranki naznanjeno v drugem kraju, v katerem prebivalci nimajo pravice do takega podaljšanja, ali stranka zato izgubi ugodnost glede roka?

Ne, ker je pri tem pomembna pravočasnost procesnih dejanj v zvezi z avstrijskim sodiščem.

12. Kakšne so sankcije, če roki niso upoštevani?

Načeloma je stranka, ki ne upošteva roka za procesno dejanje, izključena z naslednje stopnje sodnega postopka (prekluzivni učinek, člen 144 Sodnega zakonika). Obstajajo nekatere izjeme, vključno s členom 289(2) Sodnega zakonika (v zvezi s posledicami neudeležbe v dokaznem postopku) in členom 491 Sodnega zakonika (v zvezi s posledicami neudeležbe v pritožbenem postopku).

Zamujeno procesno dejanje se običajno zavrne iz zakonskih razlogov, čeprav se lahko nekaterih primerih zavrne le na podlagi zahtevka.

Neupoštevanje roka ima lahko poleg običajnih rezultatov še druge posebne posledice. Te so lahko zelo različne. Najpomembnejša posebna posledica neupoštevanja rokov je, da lahko, kadar ena stranka ne upošteva rokov, druga stranka zahteva izdajo zamudne sodbe na podlagi neupoštevanja rokov (člena 396 in 442 Sodnega zakonika). Dodatni primer je v členu 170 Sodnega zakonika, ki določa, da postopek miruje (za vsaj tri mesece), če nobena od strank ne pride na sodišče. Če pritožnik v postopku v zvezi z zakonskimi spori ne pride na sodišče, sodišče na zahtevo toženca razglasi, da je pritožba umaknjena, ne pa da je pritožnik od nje odstopil (člen 460 Z 5 Sodnega zakonika).

Na vrh strani

13. Če se rok izteče, kakšna pravna sredstva imajo na voljo stranke, ki so ga zamudile?

Pravna sredstva, ki so na voljo za odpravo pravnih posledic neudeležbe na sodišču ali neizvršitve dejanja, ki je del sodnega postopka:

1. vrnitev v prejšnje stanje (Sodni zakonik od člena 146);
2. pritožba (Widerspruch) (člena 397a in 442a Sodnega zakonika)
3. pritožba (Berufung) (Sodni zakonik od člena 461)

1. Vrnitev v prejšnje stanje je pravno sredstvo zoper posledice neudeležbe na sodišču ali neizvršitve pravnega dejanja, za katerega je določen rok, in se lahko uporabi, kadar stranka ali njen zastopnik ne upošteva roka zaradi nepredvidljivega ali neizogibnega dogodka in stranka ali njen zastopnik ni odgovoren ali pa je za neupoštevanje roka odgovoren le v manjši meri (navadna malomarnost). To pritožbo je treba vložiti v štirinajstih dneh od odprave ovire.
2. Ta pritožba (Widerspruch) je pravno sredstvo, namenjeno razveljavitvi zamudne sodbe zaradi neupoštevanja roka v skladu s členom 396 in/ali členom 442 Sodnega zakonika. Praviloma je treba pritožbo v obliki pripravljalnega spisa predložiti sodišču, ki zadevo obravnava, v nepodaljšljivem roku štirinajstih dni od vročitve zamudne sodbe zaradi neupoštevanja roka.
3. Ta pritožba (Berufung) se lahko vloži zoper zamudno sodbo na podlagi dejstva, da ni prišlo do neupoštevanja roka, ker obstaja eden od razlogov za neveljavnost iz člena 477 (1 Z 4) in Z 5 Sodnega zakonika (nepravilna vročitev in/ali nezastopanje stranke, ki sodeluje v postopku).

« Procesni roki - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh strani

Zadnja sprememba: 28-11-2007