Evropska komisija > EPM > Poenostavljeni in pospešeni postopki > Finska

Zadnja sprememba: 06-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Poenostavljeni in pospešeni postopki - Finska

 

Proces za izterjavo nespornih terjatev

1. Obstoj procesa za izterjavo nespornih terjatev

Na Finskem obstaja proces, ki je posebej namenjen izterjevanju nespornih terjatev. V teh zadevah je mogoče s t.i. enostransko sodbo toženi stranki naložiti, da tožeči stranki izplača terjatev.

1.1. Področje uporabe postopka

a) Pri kakšnih terjatvah se postopek uporabi (na primer, samo pri denarnih terjatvah, samo terjatvah, ki izhajajo iz pogodbe )?

Postopek se uporablja pri denarnih terjatvah vseh vrst, ki jih lahko udeležene strani določijo s pomočjo medsebojnega dogovora.

b) Ali je v postopku določena natančno omejena zgornja meja zahtev, katere se v tem postopku obravnavajo?

Ne. Postopek se lahko uporablja za vse velikosti zneska zahtev..

c) Je uporaba postopka prostovoljna ali obvezna?

Postopek je prostovoljen.

d) Ali se ta postopek uporabi, če nasprotnik živi v drugi državi članici, oz. v tretji državi?

Za uporabo postopka v bistvu ni nujno, da tožena stranka živi na Finskem. Vendar pa mora biti za obravnavo pristojno finsko sodišče. Na primer, v skladu z Uredbo Bruselj I se pristojnost sodišča določa v skladu z glavnim pravilom tako, da se zadeva terjatve obravnava na sodišču, ki je pristojno za kraj prebivališča toženca.

1.2. Pristojnost sodišča

V teh zadevah je pristojno splošno sodišče prve stopnje. Ime sodišča je okrajno sodišče. Pristojno okrajno sodišče je v skladu z glavnim pravilom okrajno sodišče pristojno domačemu prebivališču nasprotnika.

back

Na vrh straniNa vrh strani

V postopku se uporabljajo splošna določila, ki se tičejo pristojnosti sodišča. (glej „Pristojnost sodišča - Finska“).

1.3. Formalne zahteve

a) Ali je obvezno uporabiti standardiziran obrazec (kje je v tem primeru mogoče dobiti ta obrazec)?

Vložitev tožbe mora imeti pisno obliko in mora vsebovati sledeče: zahtevo, (kratko) obrazložitev, morebitno zahtevo za povračilo sodnih stroškov in kontaktne podatke tožeče in tožene stranke. Vloga tožbe mora biti podpisana.

Na ravni države ni na voljo obrazcev. Na nekaterih okrajnih sodiščih se uporabljajo obrazci, vendar njihova uporaba ni obvezna.

b) Ali je nujno uporabiti usluge pravnika?

Za nobeno stranko ni obvezen odvetnik. Vendar pa je zastopanje odvetnika vedno dovoljeno.

c) Kako podrobno je potrebno opisati razlog za prošnjo?

Razlog zahteve je treba določiti tako, da jo je mogoče ločiti od ostalih terjatev.

d) Ali je potrebno predložiti pisne dokaze o terjatvi? V tem primeru, kakšne listine so priznavalnin dokazi?

V procesu za izterjavo nespornih terjatev ni potrebno predložiti nobenih dokazov. Tožeča stranka mora predložiti zadosten dokaz o terjatvi šele tedaj, ko tožena stranka terjatev zavrne.

1.4. Zavrnitev prošnje

Ovira za izvršitev enostranske sodbe je v praksi to, da tožena stranka utemeljeno ugovarja zahtevi, navedeni v vlogi tožbe in zahteva tako postane sporna. Drugi primeri so lahko zavrnitev vloge za tožbo predvsem zato, ker določeno okrajno sodišče ni pristojno ali pa tožnik kljub pozivu k dopolnitvi vloge ni popravil pomanjkljivosti. Načeloma je mogoče tudi, da je tožba takoj razveljavljena s sodbo, če je zahteva očitno neutemeljena ali  če zahteva ne izhaja iz zakona. Sodišče sicer upravičenosti zahteve ne preiskuje.

back

Na vrh straniNa vrh strani

1.5. Pravno sredstvo - pritožba

Tožeča stranka nima pravnega sredstva za pritožbo proti temu, da nasprotnik ne smatra zahteve za nesporno in se upira zahtevi. Obravnava zadeve se v takem primeru nadaljuje kot obravnava splošne sporne zadeve pred okrajnim sodiščem. Vendar pa tožnik lahko vloži pritožbo proti odložitvi zadeve brez preiskave in proti kakšni drugi zavrnitvi.

1.6. Oporekanje tožnikovi zahtevi

To vprašanje se nanaša na sistem, v katerem se najprej izda „enostranska sodba/nalog plačila“ in šele nato se nasprotniku ponudi možnost ugovora. Na Finskem se zahteva tožeče stranke najprej dostavi toženi stranki in šele nato, če tožena stranka ne oporeka zahtevam, se izreče enostranska sodba.

Okrajno sodišče pozove toženo stranko, naj v določenem roku pisno odgovori na tožbo. Rok odredi okrajno sodišče in traja ponavadi 2–3 tedne. V odgovoru mora biti navedeno, ali tožena stranka oporeka zahtevam in razlogi za ugovor. Poleg tega je mogoče v odgovoru navesti morebitne dokaze in zahtevo za povračilo stroškov. Tožena stranka mora posredovati tudi svoje kontaktne podatke in podpisati odgovor na tožbo.

1.7. Vpliv oporekanja        

Če nasprotnik oporeka tožbi v določenem roku, zahteva postane sporna in ni mogoče izdati enostranske sodbe. Zadeva se samodejno prenese na obravnavo v splošnem civilnopravnem procesu.

1.8. Posledice tega, da toženec ne oporeka tožbi

a) Kaj je potrebno narediti, da bi sodba postala izvršljiva?

Če tožena stranka v odrejenem roku ne oporeka tožbi, se v zvezi z zadevo izreče enostranska sodba, ki ustreza zahtevi tožeče stranke. Le-ta je takoj izvršljiva kot pravno učinkovita sodba.

b) Je ta sodba končna ali toženec lahko proti njej vloži priziv?

Tožena stranka proti enostranski sodbi ne more vložiti priziva na apelacijsko sodišče, ima pa možnost vložiti proti njej ugovor pri okrajnemu sodišču. Ugovor pomeni, da se zadeva predloži v novo obravnavo okrajnemu sodišču, ki je izreklo enostransko sodbo. Če se ugovor ne vloži, enostranska sodba velja.

« Poenostavljeni in pospešeni postopki - Splošne informacije | Finska - Splošne informacije »

back

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo