Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Španija

Zadnja sprememba: 13-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Španija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o vročitvi listin? 1.
2. Katere listine je treba uradno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev listine? 3.
4. Kako se listina v praksi običajno vroči? 4.
5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)? 5.
6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku? 6.
7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili (npr. da se listina vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (npr. da se odpravijo kršitve predpisanih pravil) ali je treba listino ponovno vročiti v skladu s predpisanimi pravili? 7.
8. Ali je treba plačati za vročitev listine, če da, koliko? 8.

 

Pošiljanje pravne listine ni enako kot pošiljanje pisma. Če ste stranka v sodnem postopku, boste morali poslati različne listine drugi stranki, s katero ste v sporu, in prejeti druge listine. To je edini način za ustrezno varstvo pravice do obrambe, ker je osnovna predpostavka za to védenje o obstoju postopka. S pravnega stališča pomeni to vročitev listin in procesnih listin, ki jih pripravijo stranke in sodišče.

Načeloma je prva procesna listina, ki jo izda sodišče, poziv na sodišče ali sodni poziv, s katerim je nasprotna stranka obveščena o začetku postopka. O tem obvesti stranko sodišče samo, pod vodstvom sodnega uradnika in prek urada javnega uslužbenca, zaposlenega pri sodišču, ki osebno pride na dom toženca, ali osebe, ki se mora kako drugače udeležiti postopka.

Ni treba, da so listine vročene le na začetku postopka, ampak so lahko tudi na drugih stopnjah postopka, vročitev pa je povezana s strankami, ki so zastopane v postopku, ter strankami, ki niso zastopane in morajo pristopiti (priče, izvedenci itd.). V Španiji skrbi za vročitev listin, obveščanje o procesnih listinah in odločbah za stranke in osebe, ki sodelujejo v postopku, sodišče samo.

Če so stranke zastopane (običajno mora stranke pred sodiščem zastopati odvetnik (procurador), pravilno pooblaščen za nastopanje pred sodiščem, ki obravnava zadevo; pravno zastopanje ni obvezno pri ustnih postopkih, kjer sporni znesek ne presega 900 EUR, in pri zahtevkih za postopke za plačilni nalog), prejme in podpiše vse listine odvetnik kot zastopnik stranke. Če stranke ne zastopa odvetnik, se listine vročijo neposredno zadevni osebi.

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o vročitvi listin?

Podobno kot v Angliji tudi v Španiji ne obstaja razlika med francoskima pojmoma „notification“ (formalnost, v skladu s katero se obvesti osebo o vsebini listine) in „signification“ (poimenovanje postopka vročitve, ki ga opravi sodni izvršitelj ali huissier de justice). O listinah strank so obveščene druge stranke in procesne listine se vročijo kot actos de comunicación judicial (sodna sporočila), kar vedno opravi sodišče pod vodstvom sodnega uradnika, ki je odgovoren za pravilno organizacijo vročitve. Te listine dejansko vroči sodni uradnik sam ali javni uslužbenec, ki ga imenuje sodni uradnik, na enega od naslednjih načinov:

  1. Listine se vročijo prek odvetnika, v primeru listin, naslovljenih na osebe, ki jih zadevni odvetnik zastopa v postopku.
  2. Dokumenti, ki jih je treba vročiti, se pošljejo po pošti, prek telegrama ali drugega tehničnega sredstva, ki zagotavlja zanesljivo evidenco o prejemu, datumu prejema in vsebini listine.
  3. Osebna izročitev celotnega izvoda odločbe, o kateri je treba obvestiti naslovnika, sodne odredbe, ki jo je nanj naslovilo sodišče, ali pa sodnega poziva ali poziva na sodišče naslovniku prek sodnega uradnika ali javnega uslužbenca, ki ga imenuje sodni uradnik.
  4. Če ni mogoče ugotoviti, kje je naslovnik (v takšnem primeru je treba naslov poiskati v različnih obstoječih javnih registrih, do večine registrov pa je možen tudi elektronski dostop na sodišču), se naslovnika obvesti tako, da se izobesijo obvestila na vratih sodišča (obvestila se lahko na zahtevo tožnika objavijo tudi v uradnih listih ali drugih sredstvih obveščanja). Izjema so sodne odločbe, ki jih je treba izobesiti na oglasni deski sodišča in tudi objaviti v uradnem listu avtonomne skupnosti.

Procesne listine, ki jih izda sodišče, niso vse enakovredne in jih je treba razlikovati na primer glede na njihov namen:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Listine za obveščanje o odločbi, pravnem ukrepu ali postopku.
  2. Pozivi na sodišče, katerih namen je obvestiti naslovnika, da mora pristopiti, zato da se sprejmejo ukrepi v navedenem roku.
  3. Sodni pozivi, ki naslovnika ne obveščajo o roku, ampak kraju, datumu in času, ob katerem mora pristopiti in ravnati v skladu z namenom, navedenem v sodnem pozivu.
  4. Sodne odredbe, ki od naslovnika zahtevajo, v skladu z zakonom, da nekaj stori ali opusti.
  5. Nalogi, ki niso naslovljeni na državljane, ampak zemljiške knjige, registre podjetij, ladij in kupoprodajnih pogodb premičnega premoženja, notarje, trgovske zastopnike in javne uslužbence, ki so zaposleni pri sodiščih. Nalogi določajo, da morajo te osebe izdati potrdila ali dokazila ali pa opraviti kakšno drugo dejanje, za katerega so pristojne.
  6. Sodna navodila, ki so naslovljena na zunajsodne organe in uradnike, razen tistih, ki so navedeni v prejšnjem odstavku.

Posebna pravila, ki urejajo sodne listine, so utemeljena, ker te listine niso le formalne zahteve, ampak sredstvo, ki strankam v postopku in osebam, ki morajo biti stranke v postopku ali so lahko stranke v postopku, zagotavljajo varstvo zakonskih pravic in interesov na podlagi temeljne pravice do učinkovitega sodnega varstva in načela, da mora biti vsak ustrezno pravno zastopan, pri čemer uresničevanje te pravice temelji na domnevi obveščenosti o obstoju postopka.

2. Katere listine je treba uradno vročiti?

O vseh pomembnih listinah, ki so del postopka, je treba obvestiti vse udeležence postopka ter osebe, na katere se sklicujejo, in osebe, ki lahko preprečijo nadaljnjo škodo. Zato velja naslednje:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. O odločbah sodišča in organizacijskih ukrepih, ki jih sprejme sodni uradnik, je treba obvestiti vse osebe, ki so stranke v postopku.
  2. Po odredbi sodišča so o postopkih, ki še potekajo, obveščene tudi osebe, na katere lahko, v skladu z listinami o zadevi, vpliva sodna odločba, ki bo na koncu izdana. Takšna listina se vroči pod enakimi pogoji, če sodišče ugotovi na podlagi dokazil, da stranki uporabljata postopek za namene goljufije.
  3. V zadevah, ki jih določa zakon, so obveščene tudi tretje stranke.

3. Kdo je pristojen za vročitev listine?

Sodne listine vedno vroči sodišče pod vodstvom sodnega uradnika, ki je odgovoren za pravilno organizacijo vročitve. V praksi vroči listine sodni uradnik ali državni uradnik, ki ga določi sodni uradnik. Običajno so javni uslužbenci, ki so bili prej znani kot „agentes judiciales“ (sodni uradniki), od leta 2004 pa se imenujejo „funcionarios del cuerpo de auxilio judicial“ (pomožni sodni uradniki), imenovani za vročitev listin, kot so uradna obvestila, sodni pozivi, pozivi na sodišče in sodne odredbe, v obliki, ki jo določa Zakonik o civilnem postopku (Zakon 1/2000).

Stranka je lahko obveščena tudi drugače, ne le z vročitvijo listine prek pomožnega sodnega uradnika. Uporabiti je mogoče tudi druge načine, kot so vročitev po pošti, s telegramom ali prek pravnega zastopnika.

Listine so zato v Španiji lahko vročene na naslednje načine:

  1. Prek odvetnika, v primeru listin, naslovljenih na osebe, ki jih zadevni odvetnik zastopa v postopku. Osebo mora zastopati odvetnik, razen v ustnih postopkih, pri katerih zahtevek ne presega 900 EUR, pri zahtevkih za postopke za plačilni nalog, v stečajnih postopkih, ko stranke predstavijo svoje terjatve, ali za sklic zbora upnikov, v zadevah, povezanih z izpodbijanjem odločb o brezplačni pravni pomoči, in ko se zahtevajo nujni ukrepi pred obravnavo. Med veljavnostjo pooblastila je odvetnik oseba, ki podpisuje in prejema sodne pozive, pozive na sodišče, sodne odredbe in kakršne koli druge listine, vključno s sodnimi odločbami v zvezi s svojo stranko, med celotnim postopkom in do izvršitve sodne odločbe. Ta dejanja imajo enako veljavnost, kot bi jo imela, če bi bil vanje neposredno vključen zastopanec, ki je pravnega zastopnika pooblastil, da deluje v njegovem imenu. Vseeno je v nasprotju z zakonom, če zastopnik zahteva, da ga sodišče obvešča.
  2. Dokumenti, ki jih je treba vročiti, se pošljejo po pošti, prek telegrama ali drugega tehničnega sredstva, ki zagotavlja zanesljivo evidenco o prejemu, datumu prejema in vsebini listine.
  3. Pomožni sodni uradnik izroči naslovniku celotni izvod odločbe, o kateri je treba obvestiti naslovnika, sodno odredbo, ki jo je nanj naslovilo sodišče, ali pa sodni poziv ali poziv na sodišče. Na sodnem pozivu je navedeno, katero sodišče je izdalo odločbo, opredeljeni so tudi zadeva, ime in naslov osebe, ki ji je treba vročiti sodni poziv ali poziv na sodišče, njegov namen ter kraj, datum in čas, ko mora pozvana oseba pristopiti, ali obdobje, v katerem je treba storiti dejanje, navedeno na sodnem pozivu, razen tega opozarja tudi na posledice, ki bodo v vsakem primeru nastale v skladu z zakonom. Na obvestila, sodne pozive ali pozive na sodišče ni dovoljeno vključiti ali zapisati kakršnega koli odgovora zadevne stranke, razen če je bilo to izrecno odrejeno. V primeru sodnih odredb lahko zadevna oseba odgovori, kar je zgoščeno zapisano v instrumentu.
  4. Če ni mogoče ugotoviti, kje je naslovnik (v takšnem primeru je treba naslov poiskati v različnih obstoječih javnih registrih, do večine registrov pa je možen tudi elektronski dostop na sodišču), se vročitev izvede tako, da se izobesijo obvestila na vrata sodišča (obvestila se lahko na zahtevo tožnika objavijo tudi v uradnih listih ali drugih sredstvih obveščanja). Izjema so sodne odločbe, ki jih je treba izobesiti na oglasni deski sodišča in tudi objaviti v uradnem listu avtonomne skupnosti.

(V primeru vročitve listin, ki jih izda država članica Evropske unije ali so nanjo naslovljene, se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000. Ob vključitvi te uredbe v zakonodajo je Španija imenovala sodne uradnike prve stopnje kot organ za pošiljanje, sodne uradnike višjih sodišč ali sodne uradnike, pristojne za skupno službo za uradna obvestila, pa kot organe za sprejem. Navedeni so na sodnem zemljevidu español Španije. Na voljo so tudi na spletni strani Evropskega pravosodnega atlasa v civilnih zadevah, kjer so ti organi neposredno navedeni.)

Na vrh straniNa vrh strani

4. Kako se listina v praksi običajno vroči?

V primeru oseb, ki so stranke v postopku ali so lahko stranke v postopku, je vročitev odvisna od postopkov vročitve ter vrste listine in vročitve, ki se uporabi:

  1. Če se listina vroči prek odvetnika (z drugimi besedami, če so stranke zastopane), se uporabljajo naslednji postopki. V vsaki sodni stavbi, kjer je sedež civilnega sodišča, je služba za sprejem listin, ki jo organizira Združenje odvetnikov (SRCP). Izvodi listin, ki jih pripravijo stranke v postopku, se vročijo odvetnikom drugih strank prek te službe in pred dejansko predstavitvijo listine sodišču. V takšnem primeru služba prejme listino in njene izvode vroči drugim odvetnikom. Po vročitvi se v posebno listino zapiše število izvodov, ki so bili izročeni drugim odvetnikom, in število odvetnikov. Potem se ta listina, skupaj z izvirno listino, ki je bila vročena, predloži sodišču. Nasprotno pa se v primeru vročitve listine odvetnikom s strani sodišča predloži dvojnik izvoda odločbe ali sodnega poziva, pri čemer odvetnik prejme en izvod, drugega pa podpiše in ga v okviru te vročitve vrne sodišču. Vročitev listine je zaključena na dan po datumu prejema. (Iz tega sistema so izključene listine, sodni pozivi, pozivi na sodišče in sodne odredbe, ki morajo biti strankam v sporu v skladu z zakonom osebno vročene.)
  2. Če strank ne zastopa odvetnik in v primeru prvega sodnega poziva ali poziva na sodišče, naslovljenega na toženca, se listine izročijo na naslove strank v sporu.

Naslov tožnika je naslov, ki je zapisan v vlogi ali zahtevku za začetek postopka. Tožnik določi kot naslov toženca tisti naslov, ki ga ima evidentiranega, ta naslov pa se uporabi za prvi poziv na sodišče ali sodni poziv. Če tožnik določi več naslovov, jih mora navesti v vrstnem redu, v katerem se, po njegovem mnenju, lahko listina uspešno vroči. Tožnik mora navesti tudi morebitne podrobnosti o tožencu, ki lahko pomagajo pri ugotavljanju, kje je toženec, kot so telefonska številka, številka telefaksa in podobni podatki.

Na vrh straniNa vrh strani

Ko toženec pristopi, lahko določi drug naslov za naslednja sporočila.

Če stranki spremenita naslov med postopkom, morata o tem takoj obvestiti sodišče. Sporočiti morata tudi kakršne koli spremembe telefonske številke, številke telefaksa ali drugih podatkov, če se uporabljajo kot sredstvo za obveščanje s sodiščem.

Izvod odločbe ali sodnega poziva vroči naslovniku državni uradnik na sedežu sodišča ali na naslovu osebe, ki jo je treba obvestiti ali jo pozvati na sodišče, ali pa osebi, ki ji je treba vročiti sodno odredbo. To se evidentira s potrdilom, ki ga podpišeta sodni uradnik ali pomožni sodni uradnik, ki vroči listino, in oseba, ki ji je listina vročena, pri čemer mora biti navedeno njeno ime (če zavrne podpis, se to evidentira, če zavrne prejem listine, je obveščena, da je listina na voljo na sedežu sodišča in da je vročitev veljavna dan po datumu te evidence).

V glavnih mestih pokrajin in večjih mestih je bila pod okriljem Urada višjih sodnikov ustanovljena Skupna služba za uradna obvestila in sodne odredbe (Servicio Común de Notificaciones y Embargos – SAC), ki se ukvarja z vročitvijo listin za celotno sodišče.

Listine, ki jih je treba vročiti pričam, izvedencem in drugim osebam, ki morajo sodelovati v postopku, čeprav niso stranke v postopku, se vročijo tako, da se izvod odločbe ali sodnega poziva pošlje s priporočeno pošto ali telegramom s potrdilom o prejemu ali pa z drugim podobnim sredstvom, ki zagotavlja zanesljivo evidenco o prejemu, datumu prejema in vsebini listine. Sodni uradnik evidentira pošiljko in vsebino poslane listine ter priloži, če je to primerno, potrdilo o prejemu ali sredstvo, s katerim je evidentirano, da so naslovniki prejeli listino. Listina se pošlje na naslov, ki ga je določila zadevna stranka. Če je primerno, se lahko preveri naslov ali stalno prebivališče osebe, ki ji je treba vročiti listino. Priče, izvedenci in druge osebe, ki morajo sodelovati v postopku, čeprav niso stranke v postopku, morajo obvestiti sodišče o kakršni koli spremembi naslova, do katere pride med postopkom. S to obveznostjo so seznanjeni, ko prvič pristopijo.

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu s španskim Zakonikom o civilnem postopku (Zakon 1/2000) se listine lahko vročijo prek elektronskih in podobnih sredstev, če imajo sodišča in stranke ali naslovniki listin dostop do elektronskih medijev, telematskih medijev, elektronskih telekomunikacijskih medijev ali drugih podobnih medijev, ki omogočajo pošiljanje in prejemanje listin na takšen način, ki zagotavlja pristnost komunikacije in vsebine ter zanesljivo evidenco o pošiljanju in prejemu celotnih listin ter času pošiljanja in prejema. Če so izpolnjene te zahteve, se listine lahko vročijo z uporabo navedenih medijev, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno potrdilo o prejemu. Zato morajo stranke in strokovno osebje, ki sodeluje v postopku, pri sodišču izjaviti, da imajo dostop do zgoraj navedenih medijev, in zagotoviti svoje elektronske naslove. Zakon predvideva tudi vzpostavitev elektronskega registra pri Ministrstvu za pravosodje, do katerega je mogoče dostopati prek navedenih medijev in ki vsebuje naslove javnih organov. Če je mogoče pristnost odločb, listin, mnenj ali poročil, predloženih ali vročenih z uporabo zgoraj navedenih medijev, prepoznati ali preveriti le z neposrednim pregledom ali z drugimi sredstvi, jih je treba izročiti ali vročiti strankam in ustreznim osebam, tako da se omogoči preverjanje s temi sredstvi, ob upoštevanju zahtev v zvezi s časovnimi omejitvami in krajevnih zahtev, ki jih za vsak primer določa zakon.

Če je treba listino vročiti na območju, ki ni območje, kjer je sodišče, ki je izdalo listino, je treba za vročitev listine zaprositi sodišče, ki je pristojno za to območje. To je znano kot pravna pomoč in v takšnem primeru listino vroči sodišče, od katerega se zahteva vročitev (z zaprosilom za pravno pomoč) v zgoraj navedeni obliki. Zaprosilu za pravno pomoč je priložen izvod odločbe ali ustreznega sodnega poziva ter druge listine, odvisno od posamezne zadeve. Listine je treba vročiti v roku največ dvajset dni od datuma prejema.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)?

Če strank ne zastopa odvetnik in so stranke na sodišču zagotovile naslov za vročitev, začnejo listine, vročene na kateri koli naveden naslov, veljati načeloma takoj, ko je evidentirano pravilno pošiljanje listine, ki jo je treba vročiti, čeprav še ni evidentirano, da je naslovnik prejel listino.

Če ni bil zagotovljen naslov za vročitev (kar je precej pogosto v primeru listine, s katero se osebo pozove, da pristopi, ali se doseže osebno vključitev strank na nekaterih stopnjah postopka), je listine načeloma mogoče vročiti osebam, ki niso naslovnik, če so osebe v tesnem razmerju z naslovnikom, kot določa zakon.

Če je naslov, kjer je bil opravljen poskus vročitve listine, kraj, kjer ima naslovnik stalno prebivališče/sedež v skladu z registrom občine, davčnim registrom ali katerim koli drugim javnim registrom ali publikacijami poklicnih združenj, ali je stalno prebivališče ali prostori, ki jih ima toženec v najemu, naslovnika pa ni tam, je zato mogoče listino vročiti kateremu koli zaposlenemu ali družinskemu članu, ki je starejši od 14 let in ki je na naslovu, ali hišniku, če je to primerno, pri čemer se osebo, ki listino prejme, obvesti, da mora izvod listine ali sodnega poziva izročiti naslovniku ali ga obvestiti o njej, če ve, kje je naslovnik.

Če je listina naslovljena na naslov rednega dela naslovnika, se listina, če je naslovnik odsoten, vroči osebi, ki izjavi, da naslovnika pozna, ali osebi, ki vodi oddelek za prejem listin in predmetov, če takšen oddelek obstaja. Ime naslovnika ter datum in čas, ko je potekalo iskanje naslovnika, ki ni bil najden, se evidentirajo na potrdilu, razen tega pa se evidentira tudi ime osebe, ki je prejela izvod odločbe ali sodnega poziva ter razmerje med to osebo in naslovnikom, s tem pa začne vročena listina v celoti veljati.

Na vrh straniNa vrh strani

Če na naslovu, kjer je opravljen poskus vročitve, ni nikogar, si mora sodni uradnik ali državni uradnik, ki ga imenuje sodni uradnik, prizadevati, da izve, ali naslovnik živi tam. Če naslovnik ne živi več na zadevnem naslovu ali ne dela več tam in če katera koli vprašana oseba ve za njegov sedanji naslov, se to evidentira na potrdilu o neuspešni vročitvi listine. Če tako ni mogoče izvedeti naslova toženca in tožnik ni določil drugih možnih naslovov, mora sodišče poskusiti izvedeti naslov toženca v uradnih registrih ali z uporabo naslova iz publikacij poklicnih združenj, če gre v prvem primeru za podjetja in druge subjekte, v drugem pa za osebe posameznega poklica, ki morajo biti člani takšnih združenj. Sodišče mora vzpostaviti tudi stik s krajem poklicne dejavnosti ali rednega dela toženca (v nekaterih primerih je mogoč neposreden dostop s sodišča prek elektronskih sredstev). Če je na podlagi teh poizvedovanj ugotovljen naslov ali stalno prebivališče, se potem listina vroči. Če so takšna poizvedovanja neuspešna, je treba listino vročiti z obvestili, evidentirati pa je treba, da so bili prej navedeni poskusi, da bi se izvedelo naslov ali stalno prebivališče, neuspešni. V tem primeru se listina vroči tako, da se izvod odločbe ali sodnega poziva izobesi na oglasni deski sodišča. Izjemoma se na zahtevo ene od strank in na njene stroške objavi v uradnem listu province ali avtonomne skupnosti ali pa v državnem uradnem listu ali nacionalnem časopisu ali časopisu province.

Ker lahko različna sodišča poskušajo najti isto osebo ter da se poenoti postopek in se preprečijo nepotrebni ponovljeni poskusi ugotavljanja naslovov s strani vsakega sodnega organa, predvideva španski Zakonik o civilnem postopku (Zakon 1/2000) vzpostavitev osrednjega registra odsotnih oseb pri Ministrstvu za pravosodje. Sodišča, ki so zaman preverjala naslov ali stalno prebivališče toženca, lahko uporabijo ta register, tako da uporabijo ime toženca in druge podatke o njegovi identiteti, ki so evidentirani. Vsako sodišče, ki mora preveriti naslov toženca, lahko uporabi register, da ugotovi, ali je toženec vključen vanj in ali so podatki v njem enaki podatkom, ki jih ima sodišče. V takšnem primeru nadaljnja poizvedovanja niso potrebna, ker jih je opravilo že prvo sodišče, ki je poskušalo najti toženca, sodišče pa se lahko neposredno odloči, da bo listine vročilo tako, da bo izobesilo obvestila. Toženci, ki so navedeni v registru, lahko zahtevajo preklic vpisa tako, da sporočijo naslov, na katerega jim je mogoče vročiti sodne listine. V takšnem primeru (če je bila oseba, navedena v registru, najdena) register obvesti sodišča, ki vodijo postopke zoper toženca, o naslovu, navedenem za vročitev listin, listine, ki se od takrat vročijo na ta naslov, pa so veljavne.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku?

V vsakem primeru vedno obstaja pisno dokazilo o vročitvi listine. To je evidentirano v pisnem izvodu, ki ga potrdi sodni uradnik. Postopki so odvisni od sredstva, s katerim je bila vročena listina.

Če so listine vročene na sodišču ali prek skupne službe za sprejem, ki jo organizira Združenje odvetnikov (SRCP), je to evidentirano s podpisom odvetnika ali stranke na izvodu listine ali potrdilu, ki je pripravljeno za ta namen in ga je potrdil sodni uradnik.

Če so listine vročene tako, da se izvod odločbe ali sodnega poziva pošlje s priporočeno pošto ali telegramom s potrdilom o prejemu ali pa z drugim podobnim sredstvom, sodni uradnik potrdi evidenco o pošiljanju in vsebino poslane listine, temu pa priloži, če je primerno, potrdilo o prejemu ali sredstvo, s katerim je bil prejem evidentiran.

Če so listine vročene z izročitvijo naslovniku, se izročitev evidentira s potrdilom, ki ga pripravi državni uradnik in podpiše naslovnik, ali izvodom odločbe, ki ga podpiše naslovnik.

Če je bilo treba uporabiti objavo obvestil, se to evidentira s potrdilom, ki ga potrdi sodni uradnik in na katerem je navedeno, da je bilo izobešeno obvestilo na oglasni deski sodišča in koliko časa je bilo izobešeno, skupaj z izvodom uradnega lista, v katerem je bilo objavljeno obvestilo, če je bil uporabljen ta dodatni ukrep.

7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili (npr. da se listina vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (npr. da se odpravijo kršitve predpisanih pravil) ali je treba listino ponovno vročiti v skladu s predpisanimi pravili?

Listina se lahko v nekaterih primerih, ki jih določa zakon in so že bili obravnavani, vroči osebi, ki ni naslovnik, v takem primeru pa je vročitev listin veljavna.

Na vrh straniNa vrh strani

Če listine niso vročene v skladu z Zakonikom o civilnem postopku (Zakon 1/2000), so v skladu s pravili, navedenimi v odgovorih na prejšnja vprašanja, neveljavne, če bi to povzročilo, da zadevna oseba ne bi bila ustrezno pravno zastopana. Treba je imeti odločbo sodišča, ki navaja, da je zadevna listina neveljavna, čeprav se lahko po uradni dolžnosti vloži zahtevek za razglasitev listine kot neveljavne. Če oseba, ki je bila obveščena, pozvana ali ji je bila vročena sodna odredba, ne glede na prej navedeno izjavi, da je bila obveščena o zadevi, in ne navede dejstva, da je vročitev listine neveljavna, ko prvič pristopi, začne listina veljati, kot bi bila vročena v skladu z zakonom. Zato listine v takšnem primeru ni treba ponovno vročiti.

Veljavna vročitev listin je nujna, ker sodišče, če toženec ne pristopi pravilno v postopku na datum in na kraju, navedenem na sodnem pozivu ali obvestilu, odloči, da toženec ne spoštuje poziva sodišča, pri čemer se postopek nadaljuje, tožencu pa sodelovanje ni dovoljeno. Če je toženec še naprej odsoten, mora vložiti zahtevek za razglasitev postopka kot neveljavnega na stopnji izvršitve.

Možno je tudi, da lahko toženec kljub veljavni vročitvi listine zahteva razveljavitev pravnomočne sodne odločbe, ki škoduje njegovim interesom, in razveljavitev doseže, vendar je to možno le v nekaterih izjemnih primerih in na podlagi zelo omejenih razlogov ter če o sodni odločbi ni bil osebno obveščen. Takšen zahtevek je treba vložiti pri sodišču v roku od dvajsetih dni do štirih mesecev. Razlogi, na podlagi katerih je mogoče utemeljiti takšen zahtevek, so naslednji:

  • Obstoj okoliščin neprekinjene višje sile, ki je osebi, ki ne spoštuje poziva sodišča, onemogočila, da bi kadar koli pristopila, čeprav je vedela za pravni spor, ker je bila pravilno pozvana ali obveščena.
  • Oseba ni vedela za vlogo ali pravni spor, ker je bil sodni poziv ali obvestilo vročeno v obliki sodnega poziva na obravnavo, vendar ga oseba, ki ne spoštuje poziva sodišča, ni prejela zaradi razlogov, ki jih ni mogla nadzorovati.
  • Toženec, ki ne spoštuje poziva sodišča, ni vedel za vlogo in pravni spor, ker je bil pozvan in obveščen na podlagi obvestil, ter ni bil navzoč na kraju, kjer je potekal postopek, in ni bil nikjer drugje v Španiji ali avtonomni skupnosti, kjer so bila objavljena obvestila v uradnem listu.

8. Ali je treba plačati za vročitev listine, če da, koliko?

Za odgovor na to vprašanje je treba upoštevati način vročitve listine.

Listine, ki jih vroči sodišče, so brezplačne.

Za listine, ki jih vročijo odvetniki, je treba plačati takse in druge stroške (lestvica stroškov je urejena s Kraljevo uredbo št. 1372/2003 z dne 7. novembra 2003). Načeloma te stroške plača stranka, ki je pooblastila zadevnega odvetnika, razen če je prejela brezplačno pravno pomoč. Ti stroški so lahko vključeni tudi v nalog za plačilo stroškov, kar pomeni, da jih običajno plača stranka, ki izgubi v zadevi.

Nadaljnje informacije

  • Splošni sodni svet español
  • Ministrstvo za pravosodje español 

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Španija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 13-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo