Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Slovenija

Zadnja sprememba: 04-10-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Slovenija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni termin "vročitev listin" v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o "vročanju listin"? 1.
2. Katere listine je potrebno formalno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev listine? 3.
4. Na kakšen način se listina praviloma vroči v praksi? Državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. 4.
5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, ko osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. če ga ni doma)? 5.
6. Ali obstoji pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku? 6.
7. Kaj se zgodi v primerih, ko naslovnik ne prejme listine ali ko je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna ( npr. da se odpravijo kršitve predpisanih pravil) ali je potrebno listino ponovno vročiti skladno s predpisanimi pravili? 7.
8. Ali je potrebno plačati za vročitev listine, in koliko? 8.

 

1. Kaj pomeni pravni termin "vročitev listin" v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o "vročanju listin"?

Kadar mora sodišče ali drug organ v eni državi članici Evropske unije v civilni ali gospodarski zadevi vročiti sodno ali zunaj sodno listino listino naslovniku, ki ima prebivališče v drugi državi članici oziorma pravni osebi ali državnem organu, ki ima sedež na območju druge države članice, bo vročitev listin stranki realiziralo na podlagi Uredbe Sveta ES, št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah. V Republiki Sloveniji so za izvrševanje zaprosil za vročitev listin pristojna okrožna sodišča. Vročitev listin naslovniku v Republiki Sloveniji se opravi v skladu s slovenskim pravnim redom.

Posebna pravila o vročanju listin so potrebna zato, da se zagotovi uresničevanje ustavnih in človekovih pravic posameznika do enakosti pred sodiščem ter načela kontradiktornosti. Strankam mora biti v postopku zagotovljena možnost, da sodelujejo v postopku, da so seznanjene z navedbami in dokazi naspotne stranke, kot tudi z ugotovitvami in procesnimi ter materialnimi odločitvami sodišča. Pravila o vročanju listin pomenijo praktično realizacijo pravic posamznikov do sodelovanja v postopku ter načela obojestranskega zaslišanja. Stranki mora biti v postopku omogočeno, da ji je listina pravilno vročena v skladu s pravili o vročanju, ki veljajo v državi, na območju katere se pisanje vroča.

2. Katere listine je potrebno formalno vročiti?

Pravila vročanja v zadevah, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, določa Zakon o pravdnem postopku - ZPP (Uradni list Republike Slovenije, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo).

Na vrh straniNa vrh strani

Slovenski pravni sistem pozna dve obliki vročanja, in sicer navadno vročitev po 140 in 141. členu ZPP ter osebno vročitev po 142. členu ZPP. Osebno se vročajo tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in opomin za plačilo sodne takse za tožbo. Druga pisanja se vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost, sicer pa se vročajo z navadno vročitvijo.

3. Kdo je pristojen za vročitev listine?

Skladno s 132. členom ZPP se lahko listine naslovnikom na območju Republike Slovenije vročijo na naslednji način: po pošti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom.

Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje. (sodni vročevalci)

4. Na kakšen način se listina praviloma vroči v praksi? Državnim organom, pravnim osebam in podjetnikom posameznikom se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu.

Sodišča v Republiki Slovenije listine tujega sodišča praviloma vročajo tako, da stranko, ki ji je potrebno vročiti listino vabijo na sodišče, kjer ji podajo pravni pouk, da listine, ki ni prevedena v slovenski jezik stranka ni dolžna sprejeti.

Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno.

Na vrh straniNa vrh strani

Načine in postopek osebne in navadne vročitve urejajo določila 140 do 144. člena ZPP.

5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, ko osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. če ga ni doma)?

Kadar listin naslovniku ni mogoče vročiti, ZPP predvideva dodatne možnosti vročitve, pri čemer se postopek razlikuje pri ti. navadni vročitvi in osebni vročitvi.

- navadna vročitev

V primeru navadne vročitve skladno s 140. členom se tistemu, ki mu je treba pisanje vročiti in se ga ne najde v stanovanju, pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Če se tudi ti ne najdejo v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privoli. Če pa se vroča na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči, pa tega ni najti tam, se lahko vroči pisanje osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če ga hoče sprejeti. Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči.

Skladno s 141. členom ZPP, ki določa primere, ko vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti njegovega prebivališča, na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu prebivališča pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. V slovenskem pravnem redu je urejena ti. fikcija vročitve, kar skladno s tretjim odstavkom 141. člena ZPP pomeni, da kadar naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih oziroma v hišnem ali izpostavljenem predalčniku puščeno obvestilo, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. O vročitvi, ki je bila opravljena na način, določen v tem členu, je potrebno obvestiti sodišče, ki je vročitev odredilo.

Na vrh straniNa vrh strani

Osebna vročitev

Skladno z drugim odstavkom 142. člena ZPP se v primeru, da se tistega, ki mu je potrebno pisanje osebno vročiti in, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v prvem in drugem odstavku 140. člena tega zakona, pod pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročitev sporočila na tak način, ni mogoča, ga pusti vročevalec v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih. Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. členu oziroma 141. členu tega zakona in velja, da je s tem vročitev opravljena. (fikcija vročitve)

Po sedmem odstavku 142. člena ZPP se šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.

6. Ali obstoji pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku?

Potrdilo o vročitvi listin (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema. Če se opravi vročitev po drugem odstavku 142. člena tega zakona, se mora poleg potrdila o prejemu zapisati na vročilnici, da je bil naslovnik pred tem pisno obveščen.

7. Kaj se zgodi v primerih, ko naslovnik ne prejme listine ali ko je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna ( npr. da se odpravijo kršitve predpisanih pravil) ali je potrebno listino ponovno vročiti skladno s predpisanimi pravili?

V kolikor je bila listina vročena v naspotju s pravili o vročanju, predstavlja tovrstna kršitev bistveno kršitev pravdnega postopka, ki jo lahko stranka uveljavlja s pravnimi sredstvi zoper odločbo, izdano v takem postopku.

V kolikor sodišče v pritožbenem postopku ugotovi, da je bilo stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, pritožbeno sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, izdano v postopku, v katerem je bila storjena bistvena kršitev postopka. Prvostopno sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izpeljati postopek brez kršitev, torej ponovno vročiti listino, skladno s veljavnimi pravili o vročanju v državi naslovnika listin.

8. Ali je potrebno plačati za vročitev listine, in koliko?

Vročitve listin praviloma ni potrebno plačati, razen če sodišče na zahtevo stranke odredi , da se vročitev opravi po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje. V tem primeru mora predlagatelj vročitve po sodnem vročevalcu založiti stroške vročitve, pri čemer pa stroške postopka na koncu postopka nosi stranka, ki izgubi v postopku oziroma obe stranki, vsaka sorazmerno z njenim uspehom v pravdi.

Nadaljnje informacije

Zakon o pravdnem postopku, ki v členih 132 do 150 ureja vročanje listin se nahaja na spletnem naslovu: Sprejeti Zakoni - Pomoč

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Slovenija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 04-10-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo