Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Poljska

Zadnja sprememba: 05-03-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Poljska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi?

Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju listin“? 1.

2. Katere listine je treba uradno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev listine? 3.
4. Kako se listine ponavadi vročijo v praksi? 4.
5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)? 5.
6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku? 6.
7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če vročitev ni bila opravljena v skladu s predpisanimi pravili (npr. če je listina vročena tretji osebi)?

Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (se lahko morda kršitve odpravijo?) ali je treba vročitev opraviti še enkrat? 7.

8. Ali je treba za vročitev plačati in koliko? 8.

 

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi?

Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju listin“?

„Vročitev listin“ pomeni zagotovitev dostopa zadevnega posameznika do listine, ki mu je namenjena v skladu z zakonom.

Vročitev listin je zelo pomembna pri civilnih postopkih, ker je povezana s številnimi posebnimi pravnimi posledicami. Od pravilne vročitve listin so odvisni skladnost z ustavnim načelom preglednosti postopka, zagotavljanje pravic strankam in priložnost za njihovo zagovarjanje, skladnost s pravili o zakonitosti postopkov, pravilna določitev rokov in v skladu s tem veljavnost sodnih odločb.

Pravila o vročitvi listin so zavezujoča; stranki v zvezi s tem ne moreta ravnati po lastni presoji. Pravila so določena v členih 131-147 Zakonika o civilnem postopku.

2. Katere listine je treba uradno vročiti?

Na Poljskem se listine vročijo uradno, tj. vročijo se po uradni dolžnosti. Vročijo se naslednje listine: pravne odločbe (ki jih sodišče vroči strankam v sodnem postopku in drugim osebam, ki sodelujejo pri postopku), vključno z vsemi vrstami uradnih obvestil, sodnimi pozivi in drugimi listinami, ki imajo v praksi običajno standardno obliko in h katerim so priložene kopije pisnih izjav (zahtevki in izjave strank, listine o začetku postopka in druge listine, ki jih sodišče prejme med postopkom), ter drugi dokumenti, kot so izvedenska mnenja in kopije sodnih odločb ali nalogov.

3. Kdo je pristojen za vročitev listine?

Med postopkom listine vroči sodišče. Organi, pristojni za vročitev, so: poštni urad, sodni izvršitelj, sodni sluga in sodna služba. Običajno se listine vročijo po pošti. Kadar se pojavijo posebne težave pri vročitvi po pošti, lahko sodišče izda nalog, s katerim dovoli, da listino vroči sodni sluga. Med izvršilnim postopkom listine vroči sodni izvršitelj. Pravosodni minister lahko ustanovi sodno službo ter določi njeno organizacijsko ureditev in podrobne postopke za vročitev listin.

Na vrh straniNa vrh strani

Odvetniki in pravni svetovalci so izvzeti iz načela formalnosti in si lahko listne vročajo med sabo osebno, pri čemer je potrebno datirano potrdilo o prejemu. Listine se lahko vročijo osebno tudi v tajništvu sodišča, in sicer osebam, ki se izkažejo z osebnim dokumentom in potrdijo prejem.

Poleg tega lahko predsednik senata v skladu s posebnimi določbami izda nalog, da je treba pravno odločbo vročiti osebno lokalnim ustanovam in odvetnikom ter da je treba listine, ki jih sodišču predložijo lokalne ustanove, sprejeti osebno. Pisma in pošiljke se ustanovam v zgradbi sodišča pošljejo osebno, pri čemer se izda potrdilo o prejemu, pri tem pa ne sodeluje sodna poštna služba. Če je pripravljalni spis predložen tako pozno, da kopije ni mogoče vročiti s sodnim pozivom na obravnavo, se lahko vroči med samo obravnavo.

4. Kako se listine ponavadi vročijo v praksi?

Pravne odločbe se vročijo s priporočeno pošto s potrdilom o prejemu.

V zadevah, povezanih z delovnim ali socialnim pravom, lahko sodišče pozove stranke, priče, izvedence ali druge osebe s katerimi koli primernimi sredstvi, če je to potrebno za pospešitev zadeve.

V zadevah, povezanih s poslovnim pravom, mora stranka, ki jo zastopa odvetnik ali pravni svetovalec, med postopkom vročiti kopije pripravljalnega spisa in prilog osebno drugi stranki. Vendar to ne zadeva listin, pri katerih je upoštevanje roka odvisno od datuma predložitve pri sodišču (tj. nasprotne tožbe, kasacijske in druge pritožbe, ugovori na zamudno tožbo, ugovori na plačilni nalog, zahtevki za plačilni nalog, zahtevki za zavarovanje terjatev, zahtevki za obnovo postopka).

Na vrh straniNa vrh strani

Kadar je naslovnik fizična oseba, se listine vročijo osebno, če pa fizična oseba ni poslovno sposobna, se vročijo njenemu zakonitemu zastopniku.

Listine za pravne osebe ali organizacije brez pravne osebnosti se vročijo organu, pooblaščenemu za njihovo zastopanje na sodišču, ali delavcu, ki ga je vodja organizacije pooblastil za prejemanje listin.

Kadar je za prejem pravnih odločb imenovan pravni zastopnik ali pooblaščena neka oseba, se listine vročijo temu zastopniku ali osebi.

Potem ko je imenovan pravni zastopnik, se listine ne vročajo stranki, razen če ima pravni zastopnik omejeno pooblastilo ali pa je za prejemanje dokumentov pooblaščen drug posameznik. Roki začnejo teči od vročitve odločbe pravnemu zastopniku, ne glede na to, ali sodišče vroči odločbo tudi zadevni stranki.

Pooblaščenec za prejemanje pravnih odločb mora biti delavec, ki je odgovoren za sprejemanje takšne pošte od vročitelja listin ali osebno sprejemanje na poštnem uradu ali sodišču.

Fizičnim osebam, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, je treba listine vročiti v skladu s pravili, ki veljajo za fizične osebe. Podjetjem in poslovnim partnerjem, vpisanim v sodni zapisnik, je treba listine vročiti v skladu s posebnimi določbami na naslov, naveden v zapisniku, razen če stranka navede, da je treba listine vročiti na drugem naslovu.

Listine se lahko vročijo tudi osebno začasnemu skrbniku, ki ga imenuje sodišče, pri katerem se odloča o zahtevku zadevne osebe. To se zgodi, kadar se tožbeni predlog ali druga listina, s katero se zavarujejo pravice stranke, vroči stranki, katere kraj stalnega ali začasnega prebivališča ni znan. Skrbnika lahko imenujejo tudi organizacije, ki nimajo predstavniškega organa, ali kadar kraj prebivališča članov tega organa ni znan.

Na vrh straniNa vrh strani

Če kraj prebivališča stranke ni znan in listina, ki jo je treba vročiti, ni povezana z varstvom pravic, se objava na oglasni deski sodišča šteje kot vročitev.

Če stranke ali njihovi zastopniki ne sporočijo spremembe naslova, se listina pusti v sodnem spisu in se šteje, da je bila vročena (razen pri zahtevkih za obnovo postopka), razen če sodišče pozna nov naslov. Pri prvi vročitvi listine sodišče obvesti stranko, da mora sporočiti mogočo spremembo naslova, obvesti pa jo tudi o vseh posledicah, če tega ne stori.

Listine za osebo, ki prebiva v tujini, je treba vročiti njenemu pravnemu zastopniku ali pooblaščencu za vročanje listin, ki prebiva na Poljskem; če imena teh oseb niso navedena, je treba listine pustiti na naslovu stranke, navedenem v tožbenem predlogu.

Zapornikom se listine vročijo prek zadevnega direktorja zapora ali vodje oddelka.

5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)?

Listine se vročijo na domačem naslovu, na delovnem mestu ali kjer koli, kjer je naslovnik. Kraj vročitve določita stranki v skladu z zahtevo, da morata sodišče obvestiti o naslovu in spremembi naslova. Vročitelji niso odgovorni za iskanje novega naslova naslovnika. V skladu s posebnimi določbami sodišče izvede preiskavo, s katero ugotovi naslov stranke, le v zadevah, povezanih z družinskim pravom ali pravom o skrbništvu; preiskava za ugotovitev naslova toženca se lahko uvede tudi v zadevah, ki vključujejo zahtevke zaposlenih. V izjemnih okoliščinah, kadar je težko vročiti listino na naslovu naslovnika, lahko sodišče izda nalog, da se listina vroči na delovnem mestu. Če pa je stranka kot naslov za vročitev navedla le domači naslov, sodišču ni treba naslova delovnega mesta poiskati v sodnem spisu.

Na vrh straniNa vrh strani

Nadomestna vročitev, tj. vročitev stranki, ki ni naslovnik, se v primeru fizične osebe opravi le tako, kot je določeno z zakonom. V tem primeru se šteje, da je bila listina izročena naslovniku.

Če naslovnika ni doma, vročitelj izroči listino odraslemu sostanovalcu ali, če takšne osebe ni, pusti listino pri skupnosti stanovalcev, hišniku ali občinskemu organu, če zadevne osebe niso nasprotne stranke v zadevi in se strinjajo, da bodo listino posredovale naslovniku. Če listine ni mogoče vročiti na opisan način ali če je naslovnik ali sostanovalec ne želi sprejeti, se pusti na poštnem uradu ali pri občinskem organu, obvestilo v zvezi s tem pa se pritrdi na vrata prebivališča naslovnika ali pusti v poštnem nabiralniku. Listine se hranijo sedem dni od dneva po dostavi. Če se listina ne dvigne v tem roku, se pošlje nazaj sodišču. Za datum dostave se šteje datum, ko naslovnik sprejme listino ali ko poteče rok za sprejem.

Podobni ukrepi se uporabljajo, kadar naslovnik ne želi sprejeti listine in je ni mogoče pustiti v kraju za vročitev.

Ti ukrepi se uporabljajo za fizične in pravne osebe, organizacije in organe državne zakladnice. Ne uporabljajo se, če uprava, hišnik ali občinski organ ne želi sprejeti listine.

Če listine ni mogoče vročiti pravnim osebam, ker ni bila sporočena sprememba naslova, se listina pusti v sodnem spisu in se obravnava, da je bila vročena.

Če listine ni mogoče vročiti pravnim osebam ali organizacijam, za katere velja obveznost registracije, ker sprememba naslova ni bila zabeležena, se listina pusti v sodnem spisu in se šteje, da je bila vročena, razen če sodišče pozna nov naslov.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku?

S potrdilom o prejemu, ki je običajno obrazec, priložen k pošiljki, se dokažeta vročitev listine in datum vročitve. Na obrazcu je navedeno, da je naslovnik zadevnega dne sprejel navedeno listino na navedenem naslovu. Prejemniki potrdijo vročitev listine in datum vročitve z lastnoročnim podpisom. Če tega ne morejo ali ne želijo storiti, vročitelj izpolni datum dostave in se podpiše namesto naslovnika, pri čemer navede, zakaj tega ni naredil naslovnik. Po vročitvi poštni urad na prvi strani potrdila o prejemu odtisne žig z datumom, ki potrjuje datum v primeru kakršnih koli dvomov.

Potrdilo o prejemu, ki ga izda poštni urad, je uradni dokument, ki dokazuje, da je bila listina vročena, in potrjuje datum vročitve. Osebe, ki trdijo, da je bila listina vročena na drug datum, morajo predložiti dokaz.

7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če vročitev ni bila opravljena v skladu s predpisanimi pravili (npr. če je listina vročena tretji osebi)?

Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (se lahko morda kršitve odpravijo?) ali je treba vročitev opraviti še enkrat?

Če vročitelj krši pravila o vročitvi, se šteje, da je vročitev neveljavna in nična in postopek se lahko razglasi za neveljavnega.

Kadar listina ni vročena pravi osebi, za naslovnika postane veljavna takoj po prejetju.

Stranki se ne moreta pritožiti zoper sodne odločbe o vročitvi listin. Vendar se lahko stranka v sodnem postopku pri vložitvi pritožbe, kasacijske pritožbe ali pritožbe v zvezi z drugimi zadevami zagovarja, da vročitev ni bila opravljena ali da ni bila opravljena pravilno. Vzroki za neveljavnost, za katere sodišče meni, da so sprejemljivi po uradni dolžnosti, vključujejo primere, v katerih stranka ni imela možnosti varstva svojih pravic zaradi neuspešne vročitve pravne odločbe udeležencu v sodnem postopku.

8. Ali je treba za vročitev plačati in koliko?

Ne neposredno.

Stroški vročitve listin s strani sodišča se krijejo s sodnimi taksami (registrom), ki jih plača stranka in se plačajo v skladu z veljavnimi pravili pri odločanju o glavni stvari zadeve.

Nadaljnje informacije

Ministrstvo za pravosodje Poljske

http://www.ms.gov.pl polski

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Poljska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 05-03-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo