Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Malta

Zadnja sprememba: 07-08-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Malta

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? 1.
2. Katere listine je treba uradno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev listine? 3.
4. Kako se listina v praksi običajno vroči? 4.
5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)? 5.
6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku? 6.
7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili (npr. da se listina vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (npr. da se odpravijo kršitve predpisanih pravil) ali je treba listino ponovno vročiti v skladu s predpisanimi pravili? 7.
8. Ali je treba plačati za vročitev listine, če da, koliko? 8.

 

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi?

Vročitev listin pomeni izročitev sodnih listin osebi (fizični ali pravni osebi). Način vročitve je posebej urejen v Zakoniku o organizaciji in civilnem postopku (izglasovani zakon Malte 12).

2. Katere listine je treba uradno vročiti?

Vse listine, vložene pri sodišču, morajo biti uradno vročene. Mednje spadajo sodna pisma, sodni ugovori, vloge, pozivi na obravnavo, pritožbe, odgovori, nalogi za uvedbo ukrepov zavarovanja in izvršilni nalogi ter druge listine, povezane s sporom na sodišču.

3. Kdo je pristojen za vročitev listine?

Po vložitvi listine pri sodišču je za vročitev odgovorno sodišče. Stranka, ki vloži zahtevek, mora vložiti listino pri sodišču, pri čemer mora navesti osebo, ki ji je treba vročiti listino, in naslov za vročitev. Če je naslovnikov več, mora stranka, ki vloži listino, zagotoviti dovolj izvodov za vse naslovnike.

4. Kako se listina v praksi običajno vroči?

Listine, ki niso del sodnega spisa o zadevi, in sodni ugovori, ki so običajno pripravljeni pred vložitvijo zahtevka, se vročijo s priporočeno pošto, pri čemer je izvirniku priložena „rožnata kartica“, na kateri je podpis prejemnika ali na podlagi katere je razvidno, da prejemnik ni prevzel pošiljke.

Druge listine, ki so vložene za začetek sodnega postopka ali med sporom na sodišču ali sodnim postopkom pri sodišču, pristojnem za obravnavo spora na podlagi sporazumnega predloga strank, vroči sodni izvršitelj ali sodni uradnik, tako da izroči to listino določeni osebi, ki ji je treba vročiti listino, na naslovu, ki ga navede stranka, ki je vložila listino, ali da pusti izvod na delovnem mestu ali prebivališču osebe.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)?

Vročitev, ki se opravi po pošti in ki je vrnjena kot „neprevzeta“, se ponovno opravi. Če se je oseba, ki ji je treba vročiti listine, preselila ali listin ne prevzame, so listine vrnjene sodišču.

Vse vročitve listin opravijo sodni izvršitelji ali sodni uradniki med 7.00 in 19.00 od ponedeljka do petka.

Če listine niso vročene, ker naslovnika ni doma, je mogoče navesti drug naslov (npr: službeni naslov), kjer se listine lahko vročijo med uradnimi urami za vročitev.

Če tej osebi, ne glede na navedeni postopek, listine niso vročene, lahko stranka, ki vloži zahtevek, zahteva pri sodišču, da odpravi uradne ure, tako da se vročitev lahko opravi pred 7.00 ali po 19.00. Za to je treba dobiti sodno odredbo, ki dovoljuje takšno vročitev.

Če tudi s slednjim postopkom listine niso vročene, lahko stranka, ki vloži zahtevek, zahteva vročitev z objavo v vladnem uradnem listu in enem ali več dnevnih časopisih, odvisno od tega, kaj odloči sodišče. Izvod zahtevka in listine se objavijo na navedenem naslovu in pri uradu občinskega sveta istega kraja.

6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku?

Izda se potrdilo o vročitvi ali nevročitvi.

Izvirnim listinam, ki so vročene s priporočeno pošto, je priložena „rožnata kartica“. Ko so listine vrnjene sodišču, se izvirne listine opremijo z žigom v črni ali rdeči barvi. Črn žig pomeni, da je bila vročitev opravljena, navedena pa je tudi oseba, ki ji je bila listina izročena. Če listina ni vročena, se opremi z rdečim žigom, naveden pa je tudi razlog, zakaj vročitev ni bila opravljena.

Vse druge listine se opremijo z žigom črne barve, če je vročitev uspešna, ali žigom rdeče barve, če vročitev ni uspešna, vključen pa je tudi podpis sodnega izvršitelja ali sodnega uradnika, ki je bil odgovoren za izvršitev vročitve.

7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili (npr. da se listina vroči tretji osebi)? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (npr. da se odpravijo kršitve predpisanih pravil) ali je treba listino ponovno vročiti v skladu s predpisanimi pravili?

Če naslovnik ne prejme listin, listine pa so bile veljavno vročene, tako da je bil izvod izročen na naslovu naslovnika, njegovem domu ali delovnem mestu, se vročitev šteje kot opravljena in veljavna, vendar lahko naslovnik zgoraj navedeno uveljavlja kot obrazložitev, s katero podpre svojo neizpolnitev rokov. Vročitev, opravljena v nasprotju z zakonom, se lahko izpodbija s tožbo. Če v primeru neveljavne vročitve stranka, ki ji je treba vročiti listine, vloži odgovor pri sodišču ali nastopi pred sodiščem, se šteje, da je vročitev veljavna.

8. Ali je treba plačati za vročitev listine, če da, koliko?

Za vročitev listin je treba plačati takso, ki znaša približno 16 MTL, če sodni uradnik izroči listine osebno, in 3 MTL, če so listine izročene po pošti.

Nadaljnje informacije

  • Sodstvo in institucionalne enote lokalne ravni države English - Malti
  • Pravila o vročitvi sodnih listin po pošti English PDF File (PDF File 6 KB)
  • Vročitev (predpisi o pozivu na obravnavo in drugih priloženih litinah) English PDF File (PDF File 3 KB)

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Malta - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 07-08-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo