Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Luksemburg

Zadnja sprememba: 19-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Luksemburg

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni termin „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o vročitvi listin? 1.
2. Katere listine je treba formalno vročiti? 2.
3. Katere listine je treba formalno vročiti? 3.
4. Na kakšen način se listina praviloma vroči v praksi? 4.
5. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine posamezniku? 5.
6. Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme listine, ki bi mu morala biti vročena, ali ko vročitev ni opravljena v skladu s predpisanimi pravili (npr. če je listina vročena tretji osebi)? Ali je vročitev listin kljub temu veljavna? (npr. ali se lahko kršitve odpravijo?) Ali je treba vročitev listine opraviti še enkrat? 6.
7. Ali je treba plačati za vročitev listine in koliko? 7.

 

1. Kaj pomeni pravni termin „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o vročitvi listin?

Vročitev listin (v francoščini „notification“) je v Luksemburgu splošni termin za različne postopke, s pomočjo katerih se oseba seznani z listino.

Vročitev, ki jo opravi sodni izvršitelj (v francoščini „signification“) se nanaša posebej na postopek, v katerem sodni uradnik dostavi listino v bivališče zadevne osebe.

Največ vročitev se opravi na podlagi priporočene pošiljke s potrdilom o prejemu.

Vročitev, ki jo opravi sodni izvršitelj, je bolj zanesljiva od pošiljanja listin po pošti. Zato se po zakonu zahteva, da najpomembnejše listine (dokumente o začetku postopkov, sodbe, obvestila o pritožbi itd.) dostavi sam sodni uradnik.

Vendar se v primerih, ki zadevajo prvostopenjsko sodišče, sodni pozivi vedno pošiljajo s priporočeno pošto. Odvisno od vrste postopka, vročitev sodnih pozivov opravi bodisi sodna pisarna (npr. v primerih, ki zadevajo najem) bodisi sodni uradnik. V tem primeru torej sodni uradnik listine ne dostavi osebno, temveč jo pošlje po pošti.

Sodni uradnik ponavadi mora osebno vročiti listino, kadar začne teči časovni rok, potreben za pritožbe na sodbe sodišča. Izjema je časovni rok za pritožbo na odločbo prvostopenjskega sodišča v primerih, ki zadevajo najem in delovno pravo, ki začne teči šele v trenutku, ko prejemnik prejme obvestilo sodne pisarne o sodbi.

2. Katere listine je treba formalno vročiti?

Večino obvestil o sodnih postopkih je treba vročiti, še preden se jih pošlje sodniku.

Na vrh straniNa vrh strani

Zakon zlasti zahteva, da se formalno vročijo listine o začetku postopkov, ki pozivajo obtoženca, da na sodišču nastopi osebno ali prek svojega odvetnika.

Prav tako je treba vročiti sodbe, ki tako postanejo pravnomočne.

3. Katere listine je treba formalno vročiti?

Po luksemburški zakonodaji osebno vročitev lahko opravi samo sodni uradnik.

V večini primerov je obvezno, da vročitev opravi sodni uradnik, kadar gre za zadeve, ki jih je treba predložiti sodišču. Ko je sodba izrečena, mora sodni uradnik vročiti sodbo stranki, ki je v postopku izgubila. To velja v primerih, ko začne teči časovni rok za pritožbe. Če v danem časovnem roku pritožba ni vložena, postane sodba pravnomočna. Če se stranka, ki je v postopku izgubila, želi pritožiti, mora sodni uradnik vročiti obvestilo o pritožbi.

Vendar obstajajo nekatere izjeme pri izključni pravici sodnega uradnika, da osebno vroča dokumente.

Na primer v zadevah, ki jih rešuje prvostopenjsko sodišče, številne sodne postopke sproži prošnja, naslovljena na zadevno sodišče. Sodna pisarna strankam vroči sodni poziv na obravnavo in priloži izvod prošnje, naslovljen na sodnika. Ta postopek se uporablja zlasti v primerih, ki zadevajo najem, pa tudi v primerih, ki zadevajo delovno pravo in odredbe za plačilo.

Prek sodne pisarne se vročijo tudi sodni pozivi v zvezi z nekaterimi postopki, ki jih obravnava okrožno sodišče, zlasti tistimi, ki spadajo v pristojnost predsednika sodišča.

Odvetniki nimajo pooblastil za neposredno vročitev dokumentov; za to morajo zadolžiti sodnega uradnika. Vendar ko se postopki pričnejo, si lahko odvetnika, ki predstavljata vsak svojo stranko, obvestila o postopkih in dokumentarne dokaze izmenjujeta z uporabo postopka vročitve, ki ne zajema nikakršnih posebnih formalnosti. Odvetnik običajno potrdi prejem dokumenta takoj, ko mu je bil ta tako vročen.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Na kakšen način se listina praviloma vroči v praksi?

4.1. Povzetek postopka vročitve listin

Večino dokumentov se vroča s priporočeno pošto s potrdilom o prejemu.

Če poštni uslužbenec naslovnika dobi na njegovem domu, ga prosi, da podpiše potrdilo o prejemu, ki se ga potem vrne pošiljatelju. Če naslovnik potrdila o prejemu ne želi podpisati, poštni uslužbenec zapiše, da je bila vročitev listine opravljena.

Če naslovnika ni doma in priporočeno pošiljko namesto njega prevzame druga oseba, poštni uslužbenec vpiše ime te osebe na potrdilo o prejemu. V večini primerov vročitev listin tretji osebi ni veljavna tako kot vročitev osebi, na katero so listine naslovljene.

Če na naslovu ni nikogar, naslov pa je pravi, poštni uslužbenec pusti obvestilo v poštnem predalu, s katerim se naslovnika prosi, da pošiljko prevzame na poštnem uradu v določenem roku. V tem primeru se šteje, da je bila listina vročena, tudi če naslovnik pošiljke na poštnem uradu ne prevzame.

Če naslova ni mogoče potrditi, poštni uslužbenec vrne pismo pošiljatelju in mu sporoči, da listina ni bila vročena. V tem primeru mora oseba, ki listino vroča, posredovati nov naslov. Če naslov naslovnika ni znan, lahko tožnik prosi sodnega uradnika, da vroči dokument, če je potrebno z zapriseženo pisno izjavo o poskusu vročitve.

Ta postopek za vročitev listin se uporablja samo, če je naslovnik rezident Luksemburga. Če naslovnik prebiva v tujini, mora listino vročiti sodni uradnik.

4.2. Povzetek postopka vročitve, ki jo opravi sodni izvršitelj

Vročitev, ki jo opravi sodni uradnik, pomeni osebno dostavo listine naslovniku s strani sodnega uradnika.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodni uradnik se običajno napoti na naslovnikov dom, vendar je listino mogoče dostaviti kamor koli, kjer sodni uradnik najde naslovnika, na primer na delovno mesto.

Če sodni uradnik naslovnika dobi na njegovem domu, mu izroči overjeno kopijo listine. Nato sestavi poročilo o vročitvi listine, ki je priložena izvirni listini. Tako listino kot poročilo se vrne osebi, ki je listino dala v vročitev.

Če naslovnika ni doma, se listino lahko vroči kateri koli drugi prisotni osebi, vključno mladoletnikom, starejšim od 15 let. Sodni uradnik v svojem poročilu navede, da je bila listina vročena. Če se listino dostavi tretji stranki, se to opravi v zapečateni ovojnici, s čimer se zagotovi, da tretja stranka ne more prebrati listine, ne da bi odprla ovojnice.

Če naslovnika ni doma, naslov pa je pravi, sodni uradnik pusti kopijo listine in tranzitno obvestilo o odpremi v poštnem predalu v zapečateni ovojnico. Nato naslovniku pošlje drugo kopijo z navadno pošto najpozneje prvi delovni dan po njegovem obisku. Sodni uradnik sestavi poročilo teh postopkov, ki ga priloži originalnem vročenem dokumentu.

Če sodni uradnik na naslovnikovem domu ne najde nikogar in obstaja dvom v zvezi z naslovom (npr. če ni poštnega predala), opravi poizvedbe o tem, kje bi lahko bil njegov naslov. Rezultat teh poizvedb se zapiše v „zapriseženi sodni izjavi o poskusu vročitve“.

5. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine posamezniku?

Če se listino pošlje s priporočeno pošto, je dokaz potrdilo o prejemu. Če listino vroči sodni uradnik, ta sestavi poročilo o izvršenem postopku. Sodni uradnik je strokovni uslužbenec. Njegovo poročilo služi kot dokaz, v kolikor ni dokazano, da gre za ponaredek.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Kaj se zgodi, če gre kaj narobe in naslovnik ne prejme listine, ki bi mu morala biti vročena, ali ko vročitev ni opravljena v skladu s predpisanimi pravili (npr. če je listina vročena tretji osebi)? Ali je vročitev listin kljub temu veljavna? (npr. ali se lahko kršitve odpravijo?) Ali je treba vročitev listine opraviti še enkrat?

Če so kršene formalne zahteve za vročitev listin, se vročitev razglasi za nično in neveljavno.

Vročitev listine je mogoče razglasiti za nično in neveljavno iz tehničnih razlogov, v kolikor so ti tehnični razlogi škodili naslovniku.

O tem mora odločiti sodnik.

Če listine ni bilo mogoče vročiti naslovniku osebno in naslovnik ni nastopil pred sodiščem, lahko sodnik zahteva od osebe, ki je opravljala vročitev listine, da jo zadrži, da bi se odpravilo vse dvome glede tega, zakaj zadevna stranka ni nastopila pred sodiščem.

V postopkih, v katerih poziv stranke pred sodišče ponavadi opravi sodna pisarna, lahko sodnik od osebe, ki listino daje v vročitev, zahteva, da jo vroči prek sodnega uradnika, če obstaja dvom o veljavnosti vročitve, ki se opravi s priporočeno pošto.

Nenazadnje lahko sodnik odloči, da ne bo izrekel sodbe v škodo stranke, ki ni nastopila pred sodiščem, razen če ni bilo ugotovljeno, da je bila ta oseba obveščena osebno. Če temu ni tako (npr. če je bil sodni poziv dostavljen drugi osebi na naslovu), se sodba izreče in absentia, stranka pa ima možnost zaprositi za ponovno sojenje o njenem primeru.

7. Ali je treba plačati za vročitev listine in koliko?

Vročitev, ki se opravi prek sodne pisarne, je brezplačna. Luksemburška zakonodaja fiksno postavko za vročitev, ki jo opravi sodni uradnik.

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Luksemburg - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 19-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo