Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Litva

Zadnja sprememba: 27-09-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Litva

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi?

Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročitvi listin“? 1.

2. Katere listine je treba uradno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev listine? 3.
4. Kako se listina vroči? 4.
5. Kaj se zgodi, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)? 5.
6. Ali obstaja dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku? 6.
7. Kaj se zgodi, če je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili (npr. da se listina vroči tretji osebi)? 7.
8. Ali je treba plačati za vročitev listine, če da, koliko? 8.

 

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi?

Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročitvi listin“?

Vročitev listin je procesno dejanje, opravljeno in potrjeno na način in v obliki, ki ju določa zakon, z njim pa sodišče omogoči naslovniku, da se seznani z vsebino vročene listine.

Posebna pravila o vročitvi listin zagotavljajo, da bo oseba zagotovo prejela listino in informacije, osebi pa zagotavljajo pravico do obrambe svojih interesov v postopku.

2. Katere listine je treba uradno vročiti?

Sodne listine je treba vročiti v skladu s členom 117(1) Zakonika o civilnem postopku Republike Litve (potrjen z Zakonom št. IX-743 z dne 28. februarja 2002 (Uradni list št. 36-1340, 2002)). Razlikovati je treba med dvema vrstama sodnih listin:

  1. sodne listine strank v postopku – tožbeni predlogi strank, nasprotni zahtevki, odgovori na tožbene predloge, odgovori na nasprotne zahtevke, odgovor tožnika na odgovor toženca (duplicatio), nadaljnji odgovor toženca na odgovor tožnika (triplicatio), ločene pritožbe, pritožbe zoper sodne odločbe, kasacijske pritožbe in odgovori nanje ter druge listine, s katerimi so predložene njihove vloge, zahtevki, odgovori in razlage med pisnim postopkom (člen 110 Zakonika o civilnem postopku);
  2. sodne listine sodišča (sodne odločbe, nalogi, odločbe, sklepi, odločitve, zapisniki sodnih obravnav, sodni pozivi in obvestila) – kakršne koli listine, ki jih izda sodišče med postopkom (člen 116 Zakonika o civilnem postopku).

3. Kdo je pristojen za vročitev listine?

Na splošno je za vročitev listin pristojno sodišče. Če pa so listine vročene s priporočeno pošto, prek sodnih izvršiteljev, kurirjev, stranke v postopku, odvetnika itd., je odgovorna tudi oseba, ki opravi vročitev.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Kako se listina vroči?

Zakonik o civilnem postopku določa naslednje načine vročitve sodnih listin:

  • neposredno naslovniku na sodišču s podpisom potrdila o prejemu (člen 127);
  • s priporočeno pošto, prek sodnih izvršiteljev, kurirjev in v nekaterih primerih z uporabo telekomunikacijske terminalske opreme (člen 117(1) Zakonika o civilnem postopku Republike Litve);
  • če stranka v postopku soglaša, lahko sodišče izda sodno listino, ki jo ta stranka izroči naslovniku (člen 117(2));
  • v zadevah, kjer za stranko ali tretjo osebo nastopa v postopku njen zastopnik, so procesne listine o zadevi vročene le zastopniku (člen 118);
  • če sta obe stranki v postopku zastopani, odvetnik ene stranke posreduje procesne listine, ki so pomembne za zadevo, neposredno odvetniku druge stranke (člen 119);
  • v primeru udeležbe v postopku, če udeleženci ne določijo skupnega zastopnika, lahko sodišče udeležencem predlaga, da določijo enega od udeležencev ali kateri koli drug subjekt kot pooblaščeno osebo za prejem procesnih listin, ki so pomembne v zadevi (člen 120).

Če je stranka v postopku fizična oseba, so sodne listine izročene tej osebi ali njenemu zastopniku, če oseba ni civilno procesno sposobna v skladu z zakonom, sodne listine, naslovljene na pravno osebo, pa se izročijo vodji pravne osebe, njenim upravnim organom ali osebi, zaposleni v tajništvu pravne osebe (člen 123 Zakonika o civilnem postopku). Če gre za paravojaške organizacije, se sodne listine izročijo poveljniku ali dežurnemu uradniku ustrezne organizacije ali njene enote (člen 125 Zakonika o civilnem postopku), zaprtim osebam pa prek uprave ustreznega zapornega zavoda (člen 126 Zakonika o civilnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kaj se zgodi, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)?

Če oseba, ki je zadolžena za izročitev sodne listine, ne najde naslovnika na njegovem prebivališču ali delovnem mestu, izroči listino odraslemu družinskemu članu, ki prebiva skupaj z njim, razen če imajo družinski člani nasprotni pravni interes v zadevi, če pa ni nobenega družinskega člana, izroči listino hišni upravi (združenje lastnikov), organizaciji za vzdrževanje stanovanj, upravitelju soseščine ali upravi na delovnem mestu osebe (člen 123(3) Zakonika o civilnem postopku).

Če oseba, ki je zadolžena za izročitev sodne listine, ne najde naslovnika na registriranem sedežu pravne osebe ali drugem mestu, ki ga določi pravna oseba, sodno listino izroči kateri koli osebi, zaposleni pri pravni osebi, ki je na mestu izročitve, če pa takšna možnost ne obstaja, sodne listine izroči vodji uprave, navedenem v registru pravnih oseb, ali članom upravnega organa, kot fizičnim osebam, ali njihovim odraslim družinskim članom (člen 126(4) Zakonika o civilnem postopku).

Če je treba izvod tožbenega predloga ali drugih sodnih listin, zaradi katerih je treba zavarovati pravice stranke, izročiti stranki, katere prebivališče in delovno mesto nista znana ali ki nima predstavniškega organa, je navedene listine mogoče vročiti, dokler se ne ugotovi njeno prebivališče ali delovno mesto ali vnos njenega zastopnika v postopku, skrbniku, ki ga na zahtevo zainteresirane stranke določi sodišče, ki obravnava zadevo (člen 129 Zakonika o civilnem postopku).

Če sta prebivališče in delovno mesto naslovnika neznana in če ni mogoče določiti skrbnika ali če v postopku sodeluje več kot 10 strank in sodnih listin ni mogoče vročiti po zgoraj navedenem postopku v primeru udeležbe v postopku ali pa če ni mogoče vročiti sodnih listin pravni osebi po zgoraj navedenem postopku, lahko sodišče vroči sodne listine z javno objavo v tisku. Tako se lahko izvod tožbenega predloga vroči tožencu, sodni pozivi in obvestila ali druge sodne listine pa se vročijo strankam v postopku (člen 130(1) in (2) Zakonika o civilnem postopku).

Na vrh straniNa vrh strani

V izjemnih primerih in ob upoštevanju okoliščin zadeve, če ni znano, kje je toženec, lahko sodišče sproži iskanje toženca prek policije, če tožnik dokaže, da je naredil vse, da bi ugotovil, kje je prebivališče toženca (člen 132 Zakonika o civilnem postopku).

6. Ali obstaja dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku?

Sodni poziv in izvod tožbenega predloga (zahtevek, pritožba, odgovor na predloženi tožbeni predlog ali odgovor tožnika na odgovor toženca) sta vročena naslovniku s podpisom potrdila o prejemu. Če je sodni poziv ali izvod tožbenega predloga vročen po pošti ali ga vroči sodni kurir, sodni izvršitelj ali stranka v postopku, naslovnik podpiše potrdilo o prejemu v obliki, ki jo določi minister za pravosodje, pri čemer en del potrdila obdrži naslovnik, druga polovica s podpisom in datumom vročitve pa je vrnjena sodišču. Če sodni poziv ali izvod tožbenega predloga ni vročen samemu naslovniku, mora oseba, ki prejme listino, navesti na potrdilu svoje polno ime in svoje razmerje z naslovnikom ali sedanje delovno mesto. Če je sodni poziv ali izvod tožbenega predloga vročen z uporabo telekomunikacijske terminalske opreme, je vročitev potrjena po postopku, ki ga določajo zakoni ali drugi pravni akti. Vročitev sodnih listin prek telekomunikacijske terminalske opreme je mogoča s soglasjem stranke v postopku.

Zavrnitev prejema sodnih listin ali podpisa potrdila o prejemu teh listin pomeni vročitev, razen če sodne listine vroči stranka v postopku. Oseba, ki opravlja vročitev, zabeleži zavrnitev prejema sodnega poziva ali izvoda tožbenega predloga in razlog za zavrnitev. Če so sodne listine vročene prek telekomunikacijske terminalske opreme, se šteje, da je oseba zavrnila prejem sodnih listin, če v treh dneh od dneva vročitve ne podpiše potrdila o prejemu v določeni obliki z elektronskim podpisom ali če ne potrdi v kakšni drugi obliki, da so ji bile listine vročene.

Na vrh straniNa vrh strani

Obvestila in druge sodne listine so izročene naslovniku s sredstvi in po postopku, ki jih določa Zakonik o civilnem postopku, brez potrdila, ki ga je treba vrniti sodišču. Poštni uslužbenci, sodni izvršitelji ali kurirji evidentirajo izročitev obvestila ali druge sodne listine naslovniku v ustreznih knjigah, pri čemer navedejo naslovnika, datum izročitve sodne listine, osebo, ki je prejela sodno listino, in njeno razmerje z naslovnikom ali sedanje delovno mesto, če listina ni izročena neposredno naslovniku.

7. Kaj se zgodi, če je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili (npr. da se listina vroči tretji osebi)?

Če je bila vročitev opravljena v nasprotju z zakonom, vročitev ni pravilna in se šteje, da listine niso bile vročene. Stranka v postopku, ki ni bila obveščena o času in kraju obravnave, lahko pritožbo za razveljavitev sodne odločbe utemelji na teh okoliščinah, takšen primer pa je priznan kot absolutni razlog za neveljavnost sodne odločbe (člen 329(3) Zakonika o civilnem postopku).

8. Ali je treba plačati za vročitev listine, če da, koliko?

V skladu z določbami o postopku za plačilo in zneskih stroškov v zvezi z vročitvijo sodnih listin v civilni zadevi (potrjeno z Odredbo št. 343/388 ministra za pravosodje in ministra za finance Republike Litve z dne 6. decembra 2002) se stroški vročitve sodnih listin s priporočeno pošto, prek sodnega izvršitelja ali kurirja krijejo iz sredstev sodišča, razen če stranka v sporu zahteva poseben način vročitve listin, tako da mora takšne stroške kriti ta stranka v postopku. Stranka v postopku krije stroške vročitve, če je sodne listine vročila sama ali če so bile vročene z javno objavo v tisku. Če so sodne listine vročene prek odvetnika, se stroški krijejo na podlagi sporazuma med odvetnikom in njegovo stranko.

Tarife za stroške določajo osebe, ki zagotavljajo poštne, kurirske storitve in storitve tiskanja. Stroški za sodni nalog za vročitev listin prek sodnega izvršitelja so določeni v odstavku 2 14 tabele v navodilih za izvršitev sodnih odločb (potrjeno z Odredbo št. 432 ministra za pravosodje Republike Litve z dne 31. decembra 2002) in znašajo 30 LTL.

Stroški v zvezi z vročitvijo listin so vključeni v stroške, povezane z obravnavo zadeve. Te stroške, ki jih ima stranka, v prid katere je bila izdana sodna odločba, sodišče dodeli tej stranki, čeprav je bila druga stranka oproščena plačila stroškov spora v državni proračun.

Nadaljnje informacije

  • Spletna stran seimasa lietuviu kalba – parlamenta Republike Litve, kjer so na voljo pravni akti Republike Litve.

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Litva - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 27-09-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo