Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Latvija

Zadnja sprememba: 15-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Latvija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju listin“? 1.
2. Katere listine je treba uradno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev listine? 3.
4. Kako se listine ponavadi vročijo v praksi? 4.
5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)? 5.
6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku? 6.
7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če vročitev ni bila opravljena v skladu s predpisanimi pravili (npr. če je listina vročena tretji osebi)? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (se lahko morda kršitve odpravijo?) ali je treba vročitev opraviti še enkrat? 7.
8. Ali je treba za vročitev plačati in koliko? 8.

 

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju listin“?

Vročitev listin je povezana z načinom obveščanja naslovnika o pisni listini ali postopku v skladu z nacionalno zakonodajo in omogoča, da naslovnik pravočasno izve za listino.

Določena so posebna pravila o vročitvi nekaterih pisnih listin, ki zagotavljajo procesne pravice udeležencem postopka in enako upravičenost do uveljavljanja njihovih pravic. Zakon o civilnih postopkih na primer določa pravice in obveznosti strank, vključno s pravico do prejema izvodov sodnih odločb, sklepov in drugih listin, povezanih z zadevo.

2. Katere listine je treba uradno vročiti?

Fizična ali pravna oseba, ki želi zavarovati svoje pravice, ki se kršijo ali spodbijajo, vloži pisni zahtevek, s katerim obvesti sodišče o svoji zahtevi. To stori s tožbenim zahtevkom, ki ga vloži v pisarni sodnega uradnika ali pošlje sodišču po pošti.

Zakon o civilnih postopkih določa tudi obveznost sodišč, da morajo vročitev listin udeležencem postopka zagotoviti tako, da:

  1. vročijo strankam sodni poziv na obravnavo;
  2. pošljejo izvode tožbenega zahtevka in priloženih listin nasprotnim strankam v postopku ter po prejemu toženčevega odgovora pošljejo izvode odgovora tožniku in tretjim strankam;
  3. predložijo ali pošljejo izvode sodnih odločb strankam v postopku;
  4. izdajo izvršilne naloge in jih pošljejo sodnim izvršiteljem, kadar je treba izterjana sredstva plačati v državni proračun.

3. Kdo je pristojen za vročitev listine?

Listine običajno vročajo sodišča. Vendar lahko v posameznih z zakonom določenih primerih in z odobritvijo sodnika sodni poziv na obravnavo dobi stranka v postopku, da ga posreduje drugi osebi, povabljeni ali pozvani, da se udeleži postopka. V takšnih primerih mora povabljena ali pozvana oseba potrditi prejem poziva na obravnavo s podpisom in podpisani del poziva na obravnavo vrniti sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

Če oseba, ki vroča poziv na obravnavo, ugotovi, da naslovnika ni na domačem naslovu, poziv izroči drugemu odraslemu družinskemu članu, ki živi v istem gospodinjstvu. Če oseba, ki vroča poziv na obravnavo, ugotovi, da naslovnika ni na delovnem mestu, poziv izroči upravitelju na delovnem mestu, ki poziv posreduje naslovniku. V zgornjih primerih mora prejemnik poziva na obravnavo na tistem delu zadevnega poziva, ki je namenjen prejemnikovemu podpisu, navesti ime in priimek ter razmerje z naslovnikom ali funkcijo na delovnem mestu ter poziv na obravnavo čim prej izročiti naslovniku.

Če je poziv na obravnavo poslan v skladu z ustreznimi postopki, se šteje, da je povabljena ali pozvana oseba obveščena o času in kraju obravnave, razen če naslovnika ni na domačem naslovu in se ne ve, kje je. V takšnem primeru oseba, ki vroča poziv na obravnavo, zapiše okoliščine na tisti del poziva na obravnavo, ki je namenjen prejemnikovemu podpisu, skupaj z navedbo, kam je odšel naslovnik in kdaj naj bi se po pričakovanju vrnil, če je te informacije mogoče ugotoviti (člen 56 Zakona o civilnih postopkih).

4. Kako se listine ponavadi vročijo v praksi?

Listine se najpogosteje vročijo po pošti ali neposredno osebi, ki sodeluje v postopku (v primeru sodnih odločb, pozivov na obravnavo in drugih sodnih listin), pri čemer naslovnik podpiše obrazec o obvestilu in tako potrdi prejem listine. Poleg tega latvijska zakonodaja omogoča, da se poziv na obravnavo vroči kot telegram, telefonsko sporočilo ali posnetek ali po kurirju.

5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)?

Če oseba, ki vroča poziv na obravnavo, ugotovi, da naslovnika ni na domačem naslovu, poziv izroči drugemu odraslemu družinskemu članu, ki živi v istem gospodinjstvu. Če oseba, ki vroča poziv na obravnavo, ugotovi, da naslovnika ni na delovnem mestu, poziv izroči upravitelju na delovnem mestu, ki poziv posreduje naslovniku. V zgornjih primerih mora prejemnik poziva na obravnavo na tistem delu zadevnega poziva, ki je namenjen prejemnikovemu podpisu, navesti ime in priimek ter razmerje z naslovnikom ali funkcijo na delovnem mestu ter poziv na obravnavo čim prej izročiti naslovniku.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku?

Če poziv na obravnavo vroči kurir ali drug udeleženec postopka, ga mora izročiti osebno in povabljena ali pozvana oseba mora s podpisom potrditi prejem poziva na obravnavo. Podpisani del poziva na obravnavo je treba vrniti sodišču.

Če se poziv na obravnavo vroči v okoliščinah iz vprašanja 5, mora prejemnik na tistem delu zadevnega poziva, ki je namenjen prejemnikovemu podpisu, navesti ime in priimek ter razmerje z naslovnikom ali funkcijo na delovnem mestu ter poziv na obravnavo čim prej izročiti naslovniku.

Kot dokazilo o vročitvi/potrdilo o prejemu listine se štejejo:

  1. dokazilo o plačani poštnini ali prenosu (za fizične in pravne osebe);
  2. potrditev naslovnika, da je prejel sodne listine;
  3. naslovnikov podpis in datum na poštnem potrdilu o prejemu pošiljke;
  4. naslovnikov podpis na obrazcu o obvestilu, posebnem obrazcu ali v zapisniku o postopku.

7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če vročitev ni bila opravljena v skladu s predpisanimi pravili (npr. če je listina vročena tretji osebi)? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (se lahko morda kršitve odpravijo?) ali je treba vročitev opraviti še enkrat?

Če pravna oseba ni prejela listine, vendar obstaja dokazilo, da je bila listina poslana na njen registrirani naslov, se šteje, da je listina vročena.

Sodni poziv na obravnavo, naslovljen na fizično osebo, se šteje za vročenega, če je bil vročen kateremu koli odraslemu družinskemu članu, ki živi v istem gospodinjstvu kot naslovnik. Če je dejanski kraj prebivališča fizične osebe neznan ali te osebe ni v kraju prebivališča, se šteje, da je oseba obveščena, če je bil poziv za nastop pred sodiščem objavljen v uradnem listu Latvijas Vēstnesis najmanj en mesec pred obravnavo. Dejstvo, da toženca ni v kraju prebivališča ali da je kraj njegovega prebivališča neznan, lahko preverijo poštni organi ali zaprisežen sodni izvršitelj.

Če pa stranka v postopku ni bila obveščena o času in kraju sodnega postopka, je treba obravnavo preložiti.

Če sodišče prve stopnje ni upoštevalo zakonskih določb glede obveščanja o času in kraju sodne obravnave in je izvedlo obravnavo, se sodna odločba razveljavi in zadeva se vrne v novo sojenje.

(Glejte vprašanje 5.)

8. Ali je treba za vročitev plačati in koliko?

Člen 40 Zakona o civilnih postopkih določa, da mora stroške postopka pred obravnavo plačati stranka, ki vloži zahtevek, razen če velja oprostitev plačila sodnih stroškov državi. Plačila pomenijo dejanske stroške.

Če je listine vročil zaprisežen notar ali sodni izvršitelj, se plačilo določi po veljavnih tarifah, ki jih notar ali sodni izvršitelj zaračuna za izvršitev procesnih dejanj.

Prva izdaja povzetka sodne odločbe se ne plača. Udeleženci postopka morajo plačati upravno takso 2 LVL le, če zahtevajo povzetek drugič ali večkrat; če se ugotovi, da je oseba, ki mora izvršiti sodno odločbo, izgubila ali uničila izvršilni nalog ali ji je bil ukraden, mora za izdajo dvojnika plačati 5 LVL; za izdajo listine, ki potrjuje veljavnost sodne odločbe, če je treba sodno odločbo predložiti tujemu organu, je treba plačati takso 3 LVL.

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 15-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo