Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Madžarska

Zadnja sprememba: 24-10-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Madžarska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju listin“? 1.
2. Katere listine je treba uradno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev listine? 3.
4. Kako se listine ponavadi vročijo v praksi? 4.
5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)? 5.
6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku? 6.
7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če vročitev ni bila opravljena v skladu s predpisanimi pravili (npr. če je listina vročena tretji osebi)? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (se lahko morda kršitve odpravijo?) ali je treba vročitev opraviti še enkrat? 7.
8. Ali je treba za vročitev plačati in koliko? 8.

 

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju listin“?

V skladu z Zakonom III o zakoniku o civilnem postopku iz leta 1952 mora sodne listine vročiti ponudnik poštnih storitev, razen če Zakon določa drugače. Vročitev se opravi s posamičnim dejanjem vročitve uradnih listin.

Sodne listine, poslane po pošti, se štejejo za vročene na dan poskusa vročitve, če je naslovnik zavrnil vročitev. Če je bila vročitev neuspešna, ker naslovnik ni sprejel listine (listina se vrne sodišču z oznako „ni bilo prevzeto“), se šteje, da je listina vročena peti delovni dan po drugem poskusu vročitve po pošti, razen če se dokaže drugače.

Sodišče ne domneva, da je bila vročitev opravljena, če so bile listine vročene nadomestnemu naslovniku in je ta oseba/stranka nasprotna stranka naslovnika.

Če je bil vročen zahtevek (plačilni nalog) ali končna sodna odločba o vsebini zadeve, sodišče v osmih dneh obvesti stranko, da je vročitev domnevno opravljena, razen če je stranka zavrnila vročitev uradne listine. Uradna listina, glede katere sodišče domneva, da je bila vročena, mora biti priložena obvestilu. Če gre za zahtevek (plačilni nalog), sodišče z njim obvesti stranko o učinku tožbe.

Naslovnik lahko prevzame listino, ki je nanj naslovljena, tudi v sodni pisarni, pri tem pa mora predložiti dokazilo o identiteti.

Listino, ki jo je treba vročiti v tujini, je treba predložiti ministru za pravosodje, ki opravi potrebna nadaljnja dejanja, razen če mednarodni sporazum, katerega pogodbenica je Madžarska, določa drugače. Vročitev v tujini se šteje za veljavno, če je v skladu z madžarsko zakonodajo ali zakonodajo države, v kateri se vročitev opravi.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je prebivališče stranke neznano ali v državi, ki ne zagotavlja pravne pomoči pri vročitvi, ali če so z vročitvijo povezane neizogibne težave ali se že vnaprej zdi, da bo poskus vročitve neuspešen, je treba vročitev opraviti z objavo na oglasni deski. Na tak način je treba opraviti tudi vročitev neznanim dedičem.

Sodišče lahko določi, da se vročitev opravi z javno objavo le, če to zahteva stranka in le če obstaja dokaz, da je razlog za takšno vročitev verjeten.

Listina, ki se vroči z javno objavo, mora biti petnajst dni izobešena na oglasni deski sodišča in oglasni deski mestne hiše v kraju zadnjega znanega naslova stranke ali oporočitelja, če gre za vročitev neznanim dedičem.

Če stranka prebiva v državi, ki ne zagotavlja pravne pomoči pri vročitvi, vendar so z njo vzpostavljene poštne povezave, je treba obvestilo poslati tudi na naslov stranke v tej državi, če je mogoče s priporočeno pošto.

Če je treba zahtevek tožencu vročiti z javno objavo, sodišče imenuje skrbnika toženca in zahtevek vroči skrbniku.

Stroške vročitve z javno objavo morajo plačati vnaprej le tiste osebe, ki so zahtevale vročitev z javno objavo.

V primeru vročitve z javno objavo se šteje, da je listina vročena petnajsti dan od dneva, ko je bila izobešena na oglasno desko sodišča, razen če sodišče določi drugače.

2. Katere listine je treba uradno vročiti?

Zakon o zakoniku o civilnem postopku opredeljuje, katere listine je treba vročiti, kar pomeni, da listin, ki niso navedene na tem seznamu, ni treba vročiti.

Uradna vročitev je potrebna:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. kadar se sodna odločba vroči strankam;
  2. kadar se odločba sodišča vroči stranki, ki ni bila pravilno pozvana na sodišče;
  3. kadar je treba stranki, ki ni prišla na sodno obravnavo, vročiti odločbo o določitvi novega datuma za nastop pred sodiščem ali če se lahko zoper odločbo vloži posebna pritožba;
  4. kadar se odločba, izdana v zunajsodnem postopku, vroči zadevni osebi;
  5. kadar se vse odločbe, izdane v postopku, vročijo osebi, v imenu katere je začel postopek tožilec ali organizacija, ki je za to pooblaščena v skladu s posebnim zakonom.

Vročiti je treba operativni del sodne odločbe in tudi razloge za odločitev, razen če zakon določa, da razlogi za odločitev niso potrebni.

Sodna odločba, ki ni navedena na seznamu, se šteje za vročeno, kadar je sodba izrečena.

Če je treba odločbo vročiti drugim zadevnim osebam in ne le strankam, je treba smiselno uporabljati določbe o vročitvi strankam.

Če ima stranka v zadevi pooblaščenega zastopnika v postopku, je treba sodne listine vročiti njemu in ne stranki. Ta določba ne zajema poziva na obravnavo, s katerim sodišče zahteva, da stranka ali njen pravni zastopnik pride na sodišče osebno.

3. Kdo je pristojen za vročitev listine?

Za pravilno vročitev listin je v skladu z ustreznimi zakoni odgovorno sodišče ali ponudnik poštne storitve.

4. Kako se listine ponavadi vročijo v praksi?

Potek vročitve:

Ponudnik poštnih storitev poskuša z osebno vročitvijo vročiti uradno listino, ki je bila poslana z vročilnico. Če je prva vročitev neuspešna, tj. če poštar ni uspel izročiti listine naslovniku ali osebi, pooblaščeni za prejem (bližnji sorodnik naslovnika ali njegov partner), pusti naslovniku vročilnico, na kateri je navedeno, da bo poskusil vročiti listino peti delovni dan po neuspešni vročitvi. Uradno listino lahko naslovnik pred drugo vročitvijo prevzame na pošti, navedeni na vročilnici, pri tem pa mora predložiti dokazilo o identiteti. Če je druga vročitev neuspešna, ponudnik poštne storitve ponovno pusti naslovniku obvestilo, da lahko uradno listino prevzame na pošti v petih dneh od druge neuspešne vročitve. Če naslovnik pošiljke ne prevzame v petih dneh, ponudnik poštne storitve uradno listino pošlje pošiljatelju z oznako „ni bilo prevzeto“. Če naslovnik zavrne prejem pri prvi vročitvi, tj. ponudnik poštne storitve ugotovi, da je naslovnik na navedenem naslovu, vendar ta ne želi sprejeti uradne listine, se šteje, da je listina vročena na dan neuspešne vročitve. V tem primeru ponudnik poštne storitve takoj pošlje uradno listino pošiljatelju z oznako „prejem zavrnjen“, potem pa veljajo pravne posledice, povezane z vročeno listino.

Na vrh straniNa vrh strani

Natančna pravila so določena v členih 29 in 30 Vladne uredbe 79/2004 (IV.19.) o zagotavljanju poštnih storitev.

Člen 30(5) določa, da lahko organi (sodišča ali uradi) zaradi nujnosti ali drugih razlogov vročijo listine s svojim kurirjem, ki je zaposlen po standardni pogodbi ali kot javni uradnik, javni uslužbenec ali pravosodni uslužbenec, in pri tem ne uporabijo poštne storitve. Pri osebni vročitvi oseba, ki sprejme listine, potrdi prejem s podpisom in datumom. Če je na voljo poseben obrazec za prejem (vročilnica), je treba na njem potrditi prejem. Če listin ni mogoče vročiti v dveh poskusih, jih je treba poskusiti vročiti še enkrat ali pa se listine vročijo z redno pošto.

Zakon LIII o izvršilnem postopku iz leta 1994 določa pravni institut vročitve s sodnim izvršiteljem. Vročitev s sodnim izvršiteljem pomeni, da sodni izvršitelj poišče naslovnika in mu osebno vroči listino, tako da obstaja uradna evidenca o opravljeni vročitvi.

Če gre za končno sodno odločbo o vsebini zadeve, na podlagi katere se lahko opravi izvršitev, navedeni zakon omogoča, da se vročitev opravi na ta način, če se domneva, da je bila sodna odločba vročena (je že vročena po pošti), in če stranka, ki zahteva vročitev, izrecno zahteva, da se takšna vročitev opravi na njene stroške. Zakon določa, da je treba vročitev uradno evidentirati; prav tako določa, katere osebe je treba obvestiti o rezultatu vročitve in kakšne poizvedbe lahko pri iskanju naslovnika opravi sodni izvršitelj, ki je v tem primeru „sodni izvršitelj za vročitev“. Sodno izvršitev opravljajo neodvisni sodni izvršitelji, namestniki neodvisnih sodnih izvršiteljev v njihovem imenu - neodvisni nadomestni sodni izvršitelji - in neodvisni sodni izvršitelji, ki se usposabljajo in so pooblaščeni za opravljanje sodne izvršitve.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. ker ga ni doma)?

Zakonodaja o ponudnikih poštnih storitev na primer določa, da lahko sorodnik, ki živi skupaj z naslovnikom, sprejme uradno listino v imenu naslovnika. Če ustrezna nadomestna oseba ni navzoča in zato ne more sprejeti listine, jo ponudnik poštne storitve pošlje sodišču z oznako „ni bilo prevzeto“.

6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku?

Ponudnik poštne storitve obvesti sodišče o rezultatu vročitve tako, da sodišču pošlje potrdilo o oddaji, znano tudi kot „vročilnica“.

7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če vročitev ni bila opravljena v skladu s predpisanimi pravili (npr. če je listina vročena tretji osebi)? Ali je lahko vročitev listine kljub temu veljavna (se lahko morda kršitve odpravijo?) ali je treba vročitev opraviti še enkrat?

Če vročitev ni bila opravljena pravilno, na primer listine ni prejel upravičenec ali je zaradi drugih razlogov ter brez svoje krivde ni prejel naslovnik, se lahko pravna domneva vročitve, ki temelji na Zakoniku o civilnem postopku, izpodbija pred sodiščem.

Naslovnik lahko kot vlagatelj vloži zahtevek za izpodbijanje domneve vročitve zaradi razlogov, ki jih določa zakon, v petnajstih dneh od dneva, ko je izvedel za domnevno vročitev; vloži ga lahko pri sodišču, pri katerem poteka zadevni postopek. Zahtevek se lahko praviloma vloži največ šest mesecev po domnevni vročitvi. Po izteku tega roka dokazi niso več sprejemljivi.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je domneva vročitve povezana le z vročitvijo listine o začetku postopka, lahko stranka med postopkom v petnajstih dneh od dneva, ko je izvedela za domnevno vročitev, vloži zahtevek za njeno izpodbijanje.

Zahtevek za izpodbijanje domneve vročitve se lahko vloži na podlagi dejstva, da vlagatelj brez svoje krivde ni mogel prejeti uradne listine, ker:

  1. je bila z vročitvijo kršena zakonodaja o vročitvi uradnih listin ali je bila  vročitev zaradi kakršnih koli drugih razlogov nepravilna; ali
  2. ni mogel prejeti listin zaradi drugega razloga, ki ni naveden v točki (a) (ker na primer brez svoje krivde ni bil obveščen o vročitvi).

Zahtevek za izpodbijanje domneve vročitve zaradi razloga iz točke (b) lahko vloži le fizična oseba (stranka ali druga zadevna oseba, ki sodeluje v postopku).

Zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka se je mogoče pritožiti. Posebne pritožbe ni mogoče vložiti zoper odločitev o sprejetju zahtevka ter odločitev o prekinitvi postopka ali izvršitve; ta odločitev se lahko izpodbija v pritožbenem postopku zoper končno sodno odločbo o vsebini zadeve.

Če stranka predloži zahtevek za izpodbijanje domneve vročitve na podlagi razlogov iz točke (a) in če sodišče sprejme zahtevek, so pravne posledice, ki izhajajo iz domneve vročitve, neveljavne, že opravljeno vročitev, ukrepe ali procesna dejanja pa je treba ponoviti v skladu z zahtevkom stranke in v potrebnem obsegu. Če zahtevek predloži drug vlagatelj in ga sodišče sprejme, pravnih posledic vročitve v zvezi z vlagateljem ni mogoče izvršiti.

Če se domneva vročitve izpodbija na podlagi točke (b), je treba vročitev ponoviti. Določbe o dokazovanju krivde se smiselno uporabljajo za predložitev zahtevka in odločanje o njem, razen če zakon določa, da se poleg pravil o izpodbijanju domneve uporabljajo druge določbe.

Pravica do izpodbijanja domneve vročitve se lahko uveljavlja tudi med izvršilnim postopkom.

Če je sodna odločba pravno zavezujoča glede domneve vročitve, lahko naslovnik kot vlagatelj - če obstajajo navedeni razlogi - vloži zahtevek za izpodbijanje domneve vročitve pri prvostopenjskem sodišču med izvršilnim postopkom petnajst dni po dnevu, ko je izvedel, da se je začel postopek izvršitve sodne odločbe. Če se je izvršilni postopek že začel, se lahko zahtevek vloži le na način, opredeljen v tem odstavku.

Sodišče mora o zahtevku za izpodbijanje domneve vročitve odločiti v tridesetih dneh. V drugih primerih je treba smiselno uporabiti splošna pravila o odločanju o zahtevku.

8. Ali je treba za vročitev plačati in koliko?

Sodni stroški zajemajo vse stroške postopka, vključno s stroški vročitve. Stranka, ki zahteva izvršitev, mora plačati dodatne stroške izvršitve le, če vročitev s sodnim izvršiteljem ureja Zakon o izvršilnem postopku.

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Madžarska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 24-10-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo