Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Danska

Zadnja sprememba: 06-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Danska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pravni izraz „vročitev dokumentov“ dejansko pomeni? Zakaj „vročitev dokumentov“ urejajo posebna pravila? 1.
2. Katere dokumente je treba formalno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev dokumentov? 3.
4. Kako se dokumenti ponavadi vročijo? 4.
5. Ali obstajajo različni načini vročitve dokumentov? 5.
6. Ali obstaja pisno dokazilo o prejemu/vročitvi dokumenta? 6.
7. Kaj se zgodi, če naslovnik dokumenta ne prejme ali če se vročitev nepravilno opravi? Ali je lahko vročitev dokumenta kljub temu veljavna ali je treba dokument ponovno vročiti? 7.
8. Ali moram za vročitev dokumenta plačati in če, koliko? 8.

 

1. Kaj pravni izraz „vročitev dokumentov“ dejansko pomeni? Zakaj „vročitev dokumentov“ urejajo posebna pravila?

Vročitev dokumentov dejansko pomeni, da je dokument poslan ali dostavljen osebi, ki ji je namenjen, in da je zagotovljen dokaz, da je naslovnik dokument prejel ali da so bile upoštevane pravne določbe v zvezi z vročitvijo. Smisel pravil o vročitvi dokumentov je v korist sodišč zagotoviti, da je dokument dosegel naslovnika. Najpomembnejša pravila o vročitvi dokumentov vsebuje Zakon o organizaciji pravosodja.

2. Katere dokumente je treba formalno vročiti?

V civilnih zadevah je treba vročiti vsa uradna obvestila o procesnih vprašanjih, če Zakon o organizaciji pravosodja ne določa drugače. Zlasti sodne pozive je treba vročiti tožencem. Namen vročitve je zagotoviti, da se toženec seznani s tožnikovim zahtevkom in razlogi zanj.

Ne glede na to se dokumenti vročijo le v posebnih, z zakonom določenih primerih. Na primer upnikov zahtevek, da dolžnik razglasi stečaj, mora biti vročen dolžniku.

Sodne odločbe in sklepi v civilnih zadevah se ne vročajo. Če stranka v zadevi ni navzoča pri razglasitvi sodne odločbe ali sklepa, se ji pošlje izvod odločitve sodišča.

3. Kdo je pristojen za vročitev dokumentov?

Za vročitev uradnih obvestil glede procesnih vprašanj so pristojna sodišča.

4. Kako se dokumenti ponavadi vročijo?

Sodišče, ki obravnava zadevo, odloči, kako naj se dokument vroči. Vročitev se lahko opravi na tri različne načine: pisna vročitev, vročitev po pošti ali vročitev po delavcu sodišča. Pri pisni vročitvi se dva istovetna izvoda dokumenta, ki ga je treba vročiti, pošljeta ali dostavita zadevni stranki, ki se jo obenem prosi, da potrdi prejem enega izvoda in ga vrne sodišču. Pri vročitvi po pošti je dokument poslan s priporočeno pošto, pri vročitvi po delavcu sodišča pa dokument naslovniku dostavi delavec sodišča. Če naslovnik ni navzoč, se lahko dokument odvisno od okoliščin izroči članom naslovnikovega gospodinjstva ali njegovemu delodajalcu ali zaposlenemu.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Ali obstajajo različni načini vročitve dokumentov?

Poleg pisne vročitve, vročitve po pošti in vročitve po delavcu sodišča se lahko dokument v posebnih okoliščinah vroči z javno objavo v Uradnem listu.

Ta način vročitve dokumentov se lahko uporabi, če naslovnikovo prebivališče, kraj nastanitve ali delovno mesto na Danskem niso znani. Dokumenti se lahko vročijo tudi z objavo v Uradnem listu, če naslovnik prebiva v tujini in zadevni organi tuje države zavrnejo prošnjo za vročitev dokumentov ali ji ne morejo ugoditi.

6. Ali obstaja pisno dokazilo o prejemu/vročitvi dokumenta?

Pri vročitvi po pošti vročilnica izkazuje, da je naslovnik potrdil prejem dokumenta. Pri vročitvi po delavcu sodišča delavec sodišča s pisnim dokazilom izkaže, da je bil dokument vročen naslovniku. Pri pisni vročitvi je potrdilo o prejemu izvod dokumenta, ki ga naslovnik podpiše in vrne sodišču.

7. Kaj se zgodi, če naslovnik dokumenta ne prejme ali če se vročitev nepravilno opravi? Ali je lahko vročitev dokumenta kljub temu veljavna ali je treba dokument ponovno vročiti?

Če sodišče pri obravnavi zadeve ugotovi, da sodni poziv ni bil vročen pravi osebi ali na pravilen način, zamudna sodba ne more biti izrečena, če toženec ni predložil odgovora na tožbo ali ni bil navzoč na sodni obravnavi. V tem primeru mora biti obravnava preložena, tako da se lahko sodni poziv vroči na pravilen način, ali preklicana.

Če je naslovnik dokument, ki ga je bilo treba vročiti, dobil v roke, se šteje, da se je vročitev opravila, četudi ni bila opravljena v skladu s pravili o vročitvi dokumentov Zakona o organizaciji pravosodja.

8. Ali moram za vročitev dokumenta plačati in če, koliko?

V civilnih zadevah se sodni stroški plačajo, ko se zadeva predloži sodišču. Višina stroškov se ponavadi izračuna na podlagi vrednosti zadeve. Za vročanje dokumentov ni ločenih stroškov.

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Danska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo