Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Češka republika

Zadnja sprememba: 30-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Češka republika

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju listin“? 1.
2. Katere listine je treba uradno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev listine? 3.
4. Na kakšen način se listina praviloma vroči v praksi? 4.
5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, ko osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. če ga ni doma)? 5.
6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine? 6.
7. Kaj se zgodi v primerih, ko gre kaj narobe in naslovnik ne prejme listine ali ko je vročitev opravljena v nasprotju z zakonom (npr. ko je listina vročena tretji osebi)? 7.
8. Ali je treba plačati za vročitev listine in če da, koliko? 8.

 

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročanju listin“?

Vročitev sodnih listin je eden izmed korakov v postopku, ki ga izvede sodišče kot del celotnega sodnega postopka. Sodišče med postopkom vroči strankam v postopku, osebam, ki sodelujejo v postopku, in drugim osebam številne listine (kot so tožbeni zahtevek, sodni poziv, pisni izvod sodbe itd.).

Za potrebe pravne varnosti in varovanja strank ima vročitev listin resne postopkovne posledice. Na primer, samo pravilno vročena sodba lahko postane pravnomočna in ima zavezujoče učinke v smislu pravnih razmerij, na katere se nanaša.

2. Katere listine je treba uradno vročiti?

Na podlagi Zakona št. 99/1963 Coll., Zakona o pravdnem postopku se listine vročajo ali osebno naslovniku ali po navadni pošti, odvisno od vrste listin. Listine se osebno vročajo naslovniku, kadar tako zahteva zakon (npr. vročitev tožbenega zahtevka tožencu ali vročitev sodbe strankam v postopku) ali kadar tako v posameznem primeru odloči predsedujoči sodnik. Druge listine se vročijo po navadni pošti.

3. Kdo je pristojen za vročitev listine?

Organi, pristojni za vročitev sodnih listin, so sodišča in organi za izvršitev vročitve (sodni uslužbenci za izvršitev vročitve, organi sodnega sluge, sodni izvršitelji, poštne službe, organi policije Češke republike, organi zapornih paznikov Češke republike, ustanove institucionalnega varstva ali pripora, regionalne vojaške uprave, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje).

Na vrh straniNa vrh strani

4. Na kakšen način se listina praviloma vroči v praksi?

Kadar listine ni vročilo sodišče med postopkom ali drugim sodnim ukrepom, jo vročijo organi za izvršitev vročitve po javnem podatkovnem omrežju ali z objavo na uradni oglasni deski.

Listine se lahko naslovniku vročijo osebno ali po navadni pošti, pri čemer druga možnost vročitve ni mogoča v primerih, določenih v zakonu, v primerih, kadar je listine treba vročiti naslovniku osebno, ali pri listinah, za katere je način vročitve določilo sodišče.

Naslovnik si lahko izbere naslov za vročitev v Češki republiki, o katerem mora ustrezno obvestiti sodišče.

Listine se lahko vročijo zastopnikom strank (na podlagi pooblastila za zastopanje) ali skrbnikom strank (kadar je bil skrbnik imenovan). Kadar se pojavijo težave pri vročitvi, lahko predsedujoči sodnik zahteva, da stranka določi svojega zastopnika za namen vročitve; to ne velja za vročitev listin v tujini.

Vročitev prek javnega podatkovnega omrežja je dovoljena, če naslovnik, ki se mu vročajo listine, razpolaga z naprednim digitalnim podpisom, če je pripravljen komunicirati po svetovnem spletu in je pristal na tako vrsto vročitve. V primeru take vročitve sodišče zahteva, da naslovnik prejem listine potrdi s podatkovnim sporočilom, ki je podpisano z njegovim naprednim digitalnim podpisom, v treh dneh od dneva, ko je bila listina poslana. Drugače se šteje, da vročitev take listine ni pravilna.

Zakon o pravdnem postopku loči med vročitvijo fizičnim osebam in vročitvijo pravnim osebam.

Vročitev fizičnim osebam: listine se lahko vročijo fizični osebi na njenem stalnem naslovu, kraju poslovanja, delovnem mestu ali na naslovu kraja, kjer oseba stanuje ali ga je navedla kot naslov za vročitev. Organ za izvršitev vročitve lahko vroči listino fizični osebi ne samo na navedenih naslovih, temveč tudi na katerem koli drugem kraju, kjer je ta oseba.

Na vrh straniNa vrh strani

Vročitev pravnim osebam se opravi na naslovu njihovega registriranega sedeža, navedenem v poslovnem ali drugem javnem registru, ali na naslovu, kjer ima ta pravna oseba svoj dejanski sedež. Če pravna oseba zaprosi za to, ji lahko sodišče vroči listine na drugem naslovu v Češki republiki, ki ga je pravna oseba navedla. Za ime in račun pravne osebe se lahko listine vročijo osebam in organom, pooblaščenim za zastopanje pravne osebe, njenim zaposlenim (članom), določenim za sprejem listin, ali drugim fizičnim osebam, ki jih je pravna oseba pooblastila za sprejem listin. Kadar oseba ali organ, pooblaščen za sprejem listin, ni dosegljiv, se listina deponira pod istimi pogoji in z istimi posledicami kot pri vročitvi listin fizičnim osebam.

Vročitev drugim osebam: pri odvetnikih, notarjih in drugih pravniških poklicih posebni predpisi urejajo, komu v njihovih pisarnah naj se listine vročijo. Posebni predpisi urejajo, komu naj se listine vročijo, če gre za vročitev listin državnim organom, državi, občinam in lokalnim oblastem. Za te pravne osebe ni predpisov, ki bi urejali druge možnosti vročitve.

Posebna metoda vročitve je objava listin na uradni oglasni deski. Ta metoda se uporabi, kadar tako določa zakon; sodna odločba ali druga listina se šteje za vročeno na petnajsti dan po njeni objavi.

Ne nazadnje so informacije objavljene v skladu z zakonom tudi prek sodnih obvestil v Gospodarskem vestniku („Obchodní věstník“).

5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, ko osebna vročitev naslovniku ni mogoča (npr. če ga ni doma)?

Treba je ločiti med navadno vročitvijo in osebno vročitvijo naslovniku:

Na vrh straniNa vrh strani

  • pri navadni vročitvi se listina dostavi drugi primerni fizični osebi, ki prebiva ali dela na navedenem naslovu ali je zaposlena na navedenem kraju ali v bližini, pozna naslovnika in pristane, da bo posredovala listino naslovniku. Vendar pa ta oseba ne sme biti oseba v konfliktu interesov, ker drugače vročitev ne bi bila pravilna. Kadar taka oseba ne obstaja ali ji listine ni mogoče vročiti, se listina deponira pri sodišču ali na poštnem uradu in o tem ustrezno obvesti naslovnika. Kadar naslovnik ne prevzame listine v treh dneh, se uporabi t. i. fikcija vročitve in listina se šteje za vročeno na zadnji dan roka za prevzem;
  • pri osebni vročitvi naslovniku, kadar naslovnik ni bil dosegljiv, organ za izvršitev vročitve deponira listino in o tem obvesti naslovnika, da lahko ta prevzame listino. Kadar naslovnik ne prevzame listine v desetih dneh, se uporabi t. i. fikcija vročitve in listina se šteje za vročeno na zadnji dan roka za prevzem.

Kadar stranka zavrne sprejem listine, se šteje, da je bila listina vročena na dan zavrnitve; naslovnika je treba obvestiti o tej pravni posledici. To velja tudi, kadar naslovnik ne želi izkazati svoje istovetnosti ali sodelovati, da se zagotovi pravilna vročitev listin. Tudi v tem primeru je treba naslovnika pravilno obvestiti o pravnih posledicah.

Kadar stranko zastopa zastopnik, pooblaščen za zastopanje v postopku, se listine vročijo samo zastopniku (npr. odvetniku). Listina, vročena zastopniku, se ne vroči tudi stranki, razen kadar mora ta stranka osebno sodelovati v postopku (npr. osebno se udeležiti zaslišanja na obravnavi).

Kadar je bil za stranko imenovan skrbnik, se listine vročijo samo skrbniku, razen kadar zakon določa drugače. Skrbnik se določi, na primer, stranki, katere stalni naslov ni znan, stranki, ki ji na navedenem naslovu v tujini ni bilo mogoče vročiti listin, pravni osebi, ki se ne more pojaviti pred sodiščem kot stranka v postopku itd.

Na vrh straniNa vrh strani

Od stranke, ki nima zastopnika, se lahko zahteva, da imenuje zastopnika za potrebe vročitve listin, kadar je vročitev listin stranki prezapletena ali bo povzročila zamude (vendar pa tega ni mogoče zahtevati, kadar je treba vročitev opraviti v tujini). Kadar stranka takega zastopnika ne imenuje, se listine, naslovljene nanjo, deponirajo pri sodišču in vročitev se šteje za izvršeno.

6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine?

Kadar sodišče med postopkom ali drugim sodnim ukrepom vroči listine, se to zapiše v zapisnik postopka ali zapisnik drugega sodnega ukrepa. Zapisnik mora poleg drugih sestavin navesti tudi način vročitve listine. Zapisnik podpišeta organ za izvršitev vročitve in prejemnik listine.

V drugih primerih pa je dokaz za opravljeno vročitev sodnih listin potrdilo o prejemu, na katerem organ za izvršitev vročitve označi, da je bila listina vročena. To potrdilo ima obliko povratnice na uradni ovojnici, ki se lahko odtrga in vrne sodišču, ko je bila listina vročena in ko so bili izpolnjeni vsi podatki. Za podatke na potrdilu o vročitvi se šteje, da so verodostojni, dokler ni dokazano nasprotno.

7. Kaj se zgodi v primerih, ko gre kaj narobe in naslovnik ne prejme listine ali ko je vročitev opravljena v nasprotju z zakonom (npr. ko je listina vročena tretji osebi)?

Izvršitev vročitve na kakršen koli drugi način razen tistih, ki so določeni v zakonu, je nepravilna in nima pravno zavezujočih učinkov. Glede drugih možnosti vročitve glej odgovor 5.

8. Ali je treba plačati za vročitev listine in če da, koliko?

Stroški vročitve sodnih listin so vključeni v stroške sodnega postopka. Zato stranke neposredno ne plačajo vročitve listin.

Prosimo, upoštevajte, da bodo navedeni pravni predpisi o vročitvi listin, ki so del češke zakonodaje, verjetno bistveno spremenjeni leta 2008. Informacije o spremembah bodo na voljo na tej spletni strani.

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Češka republika - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo