Evropska komisija > EPM > Vročitev dokumentov > Ciper

Zadnja sprememba: 21-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Vročitev dokumentov - Ciper

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi? 1.
2. Katere listine je treba uradno vročiti? 2.
3. Kdo je pristojen za vročitev listine? 3.
4. Kako se listina v praksi običajno vroči? 4.
5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča? 5.
6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku? 6.
7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili (npr. da se listina vroči tretji osebi)? 7.
8. Ali je treba plačati za vročitev listine, če da, koliko? 8.

 

1. Kaj pomeni pravni izraz „vročitev listin“ v praksi?

V praksi pomeni vročitev listin izročitev sodnih listin in drugih listin zadevni fizični ali pravni osebi v skladu s postopkom, ki ga določa veljavna zakonodaja.

Zakaj so potrebna posebna pravila o „vročitvi listin“?

Namen posebnih pravil o vročitvi listin je določiti način vročitve, ki ga priznavajo sodišča, in varovati prizadete osebe, če so ta pravila kršena.

2. Katere listine je treba uradno vročiti?

Vročiti je treba pozive na prvo obravnavo, zahtevke, s katerimi se postopek začne, pritožbe, pravne listine, vse sodne listine, vse listine, za katere sodišče odredi, da jih je treba vročiti, in vse listine, ki jih je treba vročiti v skladu z veljavno zakonodajo.

3. Kdo je pristojen za vročitev listine?

Listine vročijo zasebni vročevalci, ki jih Vrhovno sodišče pravilno pooblasti za vročanje v skladu z določbami Zakona o civilnem postopku. Stranka v sporu, ki vloži pri sodišču listine iz točke 2, izbere vročevalca in je odgovorna za vročitev listin.

4. Kako se listina v praksi običajno vroči?

Listina se vroči na naslednje načine:

  1. z osebno vročitvijo zadevni osebi s strani vročevalca;
  2. po telefaksu;
  3. v primeru vročitve v tujini, po pošti v dvojni ovojnici pod oznako priporočeno ali z drugimi sredstvi po izdaji odločbe sodišča o zadevi.

Kakršni koli sodni pozivi ali obvestila se vročijo na naslovu za vročitev osebe, ki ji je treba vročiti sodni poziv ali obvestilo, ali na zadnjem znanem ali običajnem prebivališču osebe, če naslov za vročitev ni bil zagotovljen.

Na vrh straniNa vrh strani

Vročitev listin mladoletnikom, duševno prizadetim osebam, osebam v skrbništvu in pravnim osebam urejajo posebne določbe (določba 5 Zakona o civilnem postopku).

5. Kaj se zgodi v izjemnih primerih, kadar osebna vročitev naslovniku ni mogoča?

Če vročitve ni mogoče opraviti, kot je navedeno v točki 4 zgoraj, je mogoče pri sodišču vložiti vlogo za nadomestno vročitev.

6. Ali obstaja pisni dokaz o opravljeni vročitvi listine naslovniku?

Vročitev listin ali nezmožnost njihove vročitve je evidentirana v registru, ki ga vodijo pooblaščeni vročevalci. Razen tega vročevalec potrdi vročitev listin z zapriseženo izjavo na obrazcu, katerega vsebino določa Zakon o civilnem postopku.

Če je listina vročena po telefaksu, se potrdilo o pošiljanju listine predloži sodni pisarni pristojnega sodišča.

7. Kaj se zgodi, če naslovnik ne prejme listine ali če je vročitev opravljena v nasprotju s predpisanimi pravili (npr. da se listina vroči tretji osebi)?

Nepravilno opravljena vročitev se lahko razveljavi, potem ko se v register vpiše zahtevek za razveljavitev. Podobno se lahko vloži zahtevek za razveljavitev sodne odločbe, če je sodna odločba izdana po nepravilni vročitvi.

8. Ali je treba plačati za vročitev listine, če da, koliko?

Vse listine, ki jih je treba vročiti v skladu s sodnimi predpisi ali zakonom, so vročene prek sodišča, šele ko je plačana taksa, ki je določena na podlagi Zakona o civilnem postopku. Taksa znaša 2,50 CYP. Temu se prišteje znesek od 0,50 CYP do 6,50 CYP, ki je odvisen od območja, na katerem sodišče opravi vročitev.

« Vročitev dokumentov - Splošne informacije | Ciper - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 21-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo