Evropska komisija > EPM > Starševska odgovornost > Slovenija

Zadnja sprememba: 20-04-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Starševska odgovornost - Slovenija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni termin “starševska odgovornost”? Kakšne so pravice in obveznosti imetnika roditeljske pravice? 1.
2. Kdo ima roditeljsko pravico (splošno pravilo) ? 2.
3. Če so starši nesposobni ali nepripravljeni izvrševati roditeljsko pravico nad otrokom, ali je mogoče za-to določiti drugo osebo? 3.
4. Če se starša ločita ali razideta, kako je v tem primeru z odgovornostjo za otroke? 4.
5. Če skleneta starša sporazum o starševski odgovornosti, kakšne formalnosti morata spoštovati za veljavnost sporazuma? 5.
6. Če se starša ne moreta sporazumeti, kakšna sredstva so jima na voljo? 6.
7. Če se spor rešuje na sodišču, kako lahko sodnik odloči? 7.
8. Če sodišče odloči, da je otrok dodeljen enemu od staršev ali to pomeni, da ta odloča o vsem kar zadeva otroka, brez da bi se posvetoval z drugim od staršev 8.
9. Če sodišče odloči, da je otrok v skupnem varstvu in vzgoji obeh staršev, kaj to v praksi pomeni? 9.
10. Katero sodišče oziroma organ je pristojen za odločenje, kakšne formalnosti je potrebno upoštevati, kateri dokumenti so potrebni? 10.
11. Kakšen postopek se v teh primerih uporablja? Ja možen nujni postopek? 11.
12. Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka? 12.
13. Ali je zoper odločitev o starševski odgovornosti možna pritožba? 13.
14. V določenih primerih je potrebna pomoč sodišča za prisilno izvršitev odloèbe, kateri postopek se uporabi? 14.
15. Kaj je potrebno storiti za priznanje on izvršitev tuje sodne odločbe, kakšen postopek se uporablja? 15.
16. Na katreo sodišče se je potrebno obrniti, če nasprotujes priznanju sodne odločbe, ki je bila izdna v drugi državi? Kakšen postopek se uporablja? 16.
17. Katero pravo se uporablja v primeru, ko otrok in starši ne živijo v Sloveniji ali ko so državljani različnih držav? 17.

 

1. Kaj pomeni pravni termin “starševska odgovornost”? Kakšne so pravice in obveznosti imetnika roditeljske pravice?

Odgovornost staršev za otroke:

Gre za pravna razmerja ki jih ureja družinsko pravo. Razmerje nastane z rojstvom otroka oziroma z ugotovitvijo oèetovstva in materinstva, pri čemer so v slovenskem pravnem sistemu nezakonski otroci glede pravic in obveznosti izenaèeni z zakonskimi. Po slovenski pravni ureditvi, ki je sprejela sistem popolne posvojitve so z naravnimi otroci izenaèeni tudi posvojeni otroci.

Pravni temelj je v Ustavi RS in sicer v 54. členu, ki določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi doloèa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.

Medsebojne pravice in obveznosti med starši in njihovimi naravnimi in posvojenimi otroci tvorijo roditeljsko pravico. (4. , 5. , 7. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih-Uradni list SRS, št. 15/76-ZZZDR).

Odškodninsko odgovornost staršev za otroke pa v 142. členu določa Obligacijski zakonik (OZ). Starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroèi drugemu njihov otrok do dopolnjenega sedmega leta, ne glede na svojo krivdo.

Starši odgovarjajo za škodo, katero povzroči drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil sedem let, razen èe dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde.

Na vrh straniNa vrh strani

Zastopanje kot delovanje za otroka v razmerjih do zunanjega sveta ter upravljanje premoženja je urejeno v 107. členu ZZZDR. Mladoletne otroke zastopajo starši. Če je treba mladoletnemu otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu roditelju, če pa starši ne živijo skupaj, tistemu roditelju, pri katerem otrok živi.

Če imata oba starša varstvo in vzgojo otroka, se morata sporazumeti o stalnem prebivališču otroka in o tem, kateremu od njiju se vroèajo pošiljke za otroka. Otrokovo premoženje upravljajo do otrokove polnoletnosti v otrokovo korist njegovi starši (109. člen ZZZDR).

Pravice in dolžnosti staršev in otrok :

Starši morajo svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Svoje otroke so dolžni preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati. Po svojih močeh so dolžni skrbeti za njihovo šolanje in strokovno izobrazbo. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, starša pa imata pravico do stikov z otrokom.

(102. , 103. , 106. člen ZZZDR).

2. Kdo ima roditeljsko pravico (splošno pravilo) ?

Roditeljsko pravico izvršujeta starša sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo.

O vprašanjih dnevnega življenja otroka odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. Kadar je eden od staršev zadržan izvrševati roditeljsko pravico, jo izvršuje drugi od staršev sam. Kadar starši živijo ločeno, izvršuje roditeljsko pravico tisti izmed njih, pri katerem otrok živi. Če se zakon razveže ali razveljavi, izvršuje roditeljsko pravico roditelj, ki mu je otrok dan v varstvo in vzgojo. (113. , 115. èlen ZZZDR)

Na vrh straniNa vrh strani

3. Če so starši nesposobni ali nepripravljeni izvrševati roditeljsko pravico nad otrokom, ali je mogoče za-to določiti drugo osebo?

Za otroka lahko skrbijo tudi druge osebe ali zavod. Center za socialno delo sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali èe je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. (120. člen ZZZDR)

Zanj lahko skrbi posvojitelj, v posvojitev pa se sme dati samo otrok, čigar starši so neznani ali že leto dni neznanega bivališča ali če so privolili pred pristojnim organom, da dajo otroka v posvojitev pa tudi otrok, ki nima živih staršev. (141. člen ZZZDR) Otroka pa se lahko da tudi v rejništvo, rejnik je oseba, ki ni starš otroka (154. -159. in 176. člen ZZZDR, podrobneje to ureja Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti- Ur.l.RS št. 10/2002) ali skrbništvo (178. , 182. ,201. , 202. člen) skrbnik je dolžan skrbeti za otroka enako kot starši, lahko pa je lahko tudi otrokov sorodnik.

4. Če se starša ločita ali razideta, kako je v tem primeru z odgovornostjo za otroke?

Če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok in o njihovem preživljanju ter o stikih med otroki in starši v skladu z koristmi otrok. (105. , 105. a člen ZZZDR).

Kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. O vprašanjih dnevnega življenja otroka odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. Če se starša v zgoraj navedenih primerih tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem na predlog enega ali obeh staršev sodišèe v nepravdnem postopku. (113. člen ZZZDR).

Na vrh straniNa vrh strani

5. Če skleneta starša sporazum o starševski odgovornosti, kakšne formalnosti morata spoštovati za veljavnost sporazuma?

Starša ki ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok, njihovem preživljanju in o stikih med starši in otroki v skladu z koristmi otrok.

Če se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta, odloèi na zahtevo enega ali obeh staršev sodišče.

Preden sodišče odloči, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.Zahtevi staršev, da odloči sodišče mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoèi poskušala sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok (105. , 105a. In 106. člen ZZZDR).

6. Če se starša ne moreta sporazumeti, kakšna sredstva so jima na voljo?

Če se starša ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo, odloči o tem sodišče. (105. , 105a. in 106. èlen ZZZDR).

7. Če se spor rešuje na sodišču, kako lahko sodnik odloči?

Sodišče lahko odloči, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od staršev ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Sodišče lahko po uradni dolžnosti tudi odloči, da se vsi ali nekateri otroci zaupajo v varstvo in vzgojo drugi osebi.

Na vrh straniNa vrh strani

Preden sodišče odloči, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in èe je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Sodišče odloči tudi o preživljanju otrok in o stikih. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema le ta pa do stikov z otroki. Sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist. Preden sodišče o tem odloči mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Otrok ima pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo (otrokovi stari starši, bratje in sestre, polbratje in polsestre, nekdanji rejniki, prejšnji ali sedanji zakonec oziroma zunajzakonski partner enega ali drugega od njegovih staršev).(105. , 105. a, 106. 106. a člen ZZZDR)

8. Če sodišče odloči, da je otrok dodeljen enemu od staršev ali to pomeni, da ta odloča o vsem kar zadeva otroka, brez da bi se posvetoval z drugim od staršev

Ne, v primeru, da starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. O vprašanjih dnevnega življenja otroka odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem na predlog enega ali obeh staršev sodišče v nepravdnem postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Če sodišče odloči, da je otrok v skupnem varstvu in vzgoji obeh staršev, kaj to v praksi pomeni?

To pomeni, da sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj in da oba še naprej skrbita zanj.

10. Katero sodišče oziroma organ je pristojen za odločenje, kakšne formalnosti je potrebno upoštevati, kateri dokumenti so potrebni?

Okrožno sodišče, (32. člen ZPP ) , ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, to je sodišèe na obmoèju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče oz. Začasno prebivališče (47. člen ZPP) , v sporih za zakonito preživljanje pa je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče, če je tožeča stranka oseba, ki

zahteva preživljanje (50 člen ZPP).

Potrebno je upoštevati doloèila ZPP in sicer 104. člen, ki določa, da se vloge vlagajo pri sodišču v slovenskem jeziku, 105. člen ki določa, da morajo biti vloge, ki se vlagajo na sodišče pisne on določa tudi njihovo obvezno vsebino, 106. člen, ki določa število izvodov, ki jih je potrebno vložiti, 107. člen, ki predpisuje kakšne morajo biti listine, ki se priložijo vlogi, ter 180. člen, ki predpisuje vsebino tožbe.

11. Kakšen postopek se v teh primerih uporablja? Ja možen nujni postopek?

Postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki je urejen v ZPP in sicer v 27. poglavju. (406. - 414. člen ).

Med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki lahko izda sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti zaèasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok kot tudi začasne odredbe o odvzemu ali omejitvi pravice do stikov oziroma o naèinu izvrševanja stikov. Začasne odredbe se izdajo po določbah

Na vrh straniNa vrh strani

zakona, ki ureja zavarovanje (Zakon o izvršbi in zavarovanju).

12. Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Brezplačno pravno pomoč ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) , ki določa pogoje za dodelitev le-te in obseg (pravico do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoè in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka)

Možno pa je tudi v okviru samega postopka zaprositi za oprostitev plačila sodnih taks ali oprostitev plačila stroskov postopka, pogoje določa ZPP v 168. in 169. členu.

13. Ali je zoper odločitev o starševski odgovornosti možna pritožba?

Da zoper sodbo sodišča je dovoljena pritožba na višje sodišče. Pritožba pa se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko (342. člen ZPP).

14. V določenih primerih je potrebna pomoč sodišča za prisilno izvršitev odloèbe, kateri postopek se uporabi?

Izvršilni postopek, določen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in sicer je to poseben postopek, določen v dvajsetem poglavju zakona: izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki ( 238. a -238 g člen ZIZ).

15. Kaj je potrebno storiti za priznanje on izvršitev tuje sodne odločbe, kakšen postopek se uporablja?

Pogoji za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb oziroma drugih javnih aktov so določeni v zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) v četrtem poglavju (od 94-111. člena).

Na vrh straniNa vrh strani

Tuja sodna odločba je izenačena z odloèbo sodišča Republike Sloveniji in ima v njej enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Vložnik zahteve za priznanje mora predlogu za priznanje tuje sodne odloèbe priložiti tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis in predložiti potrdilo pristojnega tujega sodišèa oziroma drugega organa o pravnomočnosti te odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Če tuja sodna odločba ni sestavljena v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, mora stranka, ki zahteva priznanje, predložiti tudi overjen prevod tuje sodne odločbe v jezik, ki je pri sodišèu v uradni rabi.

Za izvršitev tuje sodne odločbe se prav tako uporabljajo navedene določbe. Vložnik zahteve za izvršitev tuje sodne odločbe mora poleg potrdila o pravnomočnosti predložiti tudi potrdilo o njeni izvršljivosti po pravu države, v kateri je bila izdana.

O priznamju odloča okrožno sodišèe ( 2. odst. 32. člen ZPP, 101. člen Zakona o sodiščih). O priznanju tuje sodne odločbe odloča sodišče po pravilih nepravdnega postopka (2. odst. 1. čl. Zakona o nepravdnem postopku- ZNP).

16. Na katreo sodišče se je potrebno obrniti, če nasprotujes priznanju sodne odločbe, ki je bila izdna v drugi državi? Kakšen postopek se uporablja?

Na Okrožno sodišče, ki je pristojno za odločanje o priznanju tujih sodnih odloèb,

uporablja se nepravdni postopek.

17. Katero pravo se uporablja v primeru, ko otrok in starši ne živijo v Sloveniji ali ko so državljani različnih držav?

Razmerja med starši in otroki se presojajo po pravu države, katere državljani so. Če so starši in otroci državljani različnih držav, se uporabi pravo države, v kateri imajo vsi stalno prebivališče. Če so starši in otroci državljani različnih držav in tudi nimajo stalnega prebivališèa v isti državi, se uporabi pravo države, katere državljan je otrok

( 42. člen ZMZPP ).

« Starševska odgovornost - Splošne informacije | Slovenija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 20-04-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo