Starševska odgovornost - Portugalska

KAZALO 1. Kaj v praksi pomeni pravni izraz „starševska odgovornost“? Katere so pravice in obveznosti imetnika starševske odgovornosti?  2. Kdo ima praviloma starševsko odgovornost nad otrokom?  3. Ali v primeru, ko starši ne morejo ali ne želijo izvajati starševske odgovornosti nad svojimi otroki, lahko to vlogo prevzame nekdo drug?  4. Kako je urejeno vprašanje starševske odgovornosti v primeru, če se starša razideta ali ločita?  5. Katere formalnosti je treba upoštevati, da je sporazum pravno obvezujoč, če starša podpišeta sporazum o vprašanju starševske odgovornosti?  6. Katera so alternativna sredstva za rešitev spora brez sodišča, če se starša ne moreta sporazumeti o starševski odgovornosti?  7. O katerih vprašanjih glede otroka se lahko odloči sodnik, če se starša obrneta na sodišče?  8. Če sodišče prisodi skrbništvo samo enemu od staršev, ali to pomeni, da ta lahko odloča o vseh zadevah glede otroka brez predhodnega posvetovanja z drugim roditeljem?  9. Kaj v praksi pomeni, če sodišče staršema prisodi skupno skrbništvo?  10. Na katero sodišče ali organ se moram obrniti, če želim vložiti prošnjo za starševsko odgovornost? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti prošnji?  11. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? Ali je mogoče sprožiti nujen postopek?  12. Ali je mogoče pridobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka?  13. Ali se je na sklep o starševski odgovornosti mogoče pritožiti?  14. V nekaterih primerih se je treba obrniti na sodišče ali drug organ za dosego izvršitve sklepa o starševski odgovornosti. Kateri postopek se uporablja v tem primeru?  15. Kako lahko na Portugalskem uveljavim sklep o starševski odgovornosti, ki je izdan na sodišču v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v tem primeru?  16. Na katero sodišče na Portugalskem se moram obrniti, če želim nasprotovati priznanju sklepa o starševski odgovornosti, ki je izdan v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v tem primeru?  17. Katera zakonodaja je veljavna v postopku starševske odgovornosti, ko otrok ali stranki ne živita na Portugalskem ali so različne narodnosti?

 

1. Kaj v praksi pomeni pravni izraz „starševska odgovornost“? Katere so pravice in obveznosti imetnika starševske odgovornosti?

Portugalska zakonodaja še ne vsebuje koncepta „starševska odgovornost“. Koncept, ki ga portugalska zakonodaja vsebuje, je „starševska avtoriteta“.

Po zakonu ta koncept zajema pristojnosti in dolžnosti osebne narave (pristojnost nadzora in zastopanja, dolžnost spoštovanja, pomoči in izobraževanja, pristojnost/dolžnost skrbništva) ter pristojnosti in dolžnosti povezane s premoženjem (pristojnost upravljanja premoženja otrok, dolžnost pomoči).

2. Kdo ima praviloma starševsko odgovornost nad otrokom?

Praviloma imata in izvajata starševsko avtoriteto nad svojimi otroci starša.

3. Ali v primeru, ko starši ne morejo ali ne želijo izvajati starševske odgovornosti nad svojimi otroki, lahko to vlogo prevzame nekdo drug?

Izvajanje starševske avtoritete se lahko omeji ali prepove in takrat skrb za otroke prevzame tretja oseba (skrbnik) ali ustrezna ustanova.

Do prepovedi pride v naslednjih primerih:

1. pravnomočna obsodba za kazensko dejanje, za katerega zakon predvideva ta učinek,
2. izjava o nesposobnosti zaradi duševne motnje,
3. odsotnost; imenovanje začasnega skrbnika (začasni zastopnik, ki upravlja premoženje osebe, ki je izginila, brez vsakršne navedbe bivališča).

Za otroke lahko skrbi tretja oseba ali ustrezna ustanova tudi v primerih, ko starši kršijo svoje dolžnosti do otrok, kar ima za posledico resno škodo za otroke, ali ko zaradi neizkušenosti, bolezni, odsotnosti ali drugih razlogov niso zmožni skrbeti za svoje otroke.

Na vrh strani

Dodelitev skrbnika je nujna v naslednjih primerih:

1. če so starši umrli,
2. če jim je prepovedano izvajanje starševske avtoritete nad otrokom,
3. če jim je bilo de facto preprečeno izvajanje starševske avtoritete več kot šest mesecev,
4. če niso znani.

Razen v nekaterih primerih, ki jih določa zakon, imajo tretje osebe, ki jim je dodeljeno skrbništvo nad mladoletnimi otroci, enake pravice in dolžnosti kot starši.

4. Kako je urejeno vprašanje starševske odgovornosti v primeru, če se starša razideta ali ločita?

V primeru ločitve ali ločenega življenja se starševska avtoriteta določi s sodbo sodišča ali sklepom matičarja.

Sodba je lahko odobritvena, to pomeni, da potrjuje sporazum o starševski avtoriteti med staršema, ali meritorna, ki je obvezna sodba o izvajanju starševske avtoritete.

Matičar sprejme sklep, ki potrjuje sporazum med staršema.

Ti sklepi se sprejmejo v postopkih ločitve ali ločenega življenja ali v drugih postopkih o odločanju o izvajanju starševske avtoritete. Matični urad v postopkih ločitve in ločenega življenja sodeluje le v primeru vzajemne privolitve.

5. Katere formalnosti je treba upoštevati, da je sporazum pravno obvezujoč, če starša podpišeta sporazum o vprašanju starševske odgovornosti?

Podpisan sporazum mora ščititi interese otroka in regulirati različne pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na izvajanje starševske avtoritete. Če je sporazum poslan skupaj s prošnjo za odobritev, ni potreben poseben obrazec.

Na vrh strani

Ta sporazum mora potrditi sodnik na pristojnem sodišču ali matičar (kot je navedeno zgoraj, bo slednji posredoval le v postopkih ločitve in ločenega življenja po vzajemni privolitvi) in ga je treba priložiti prošnji (za ločeno življenje, ločitev ali urejanje izvajanja starševske avtoritete).

Ta sporazum se lahko sprejme tudi med poskusom usklajevanja, ki ga nadzira sodnik. V tem primeru se zabeleži v zapisnik in ga potrdi sodnik.

Ta poskus usklajevanja je nujen v sovražnih postopkih za ločitev ali ločeno življenje in postopkih za odločitev o izvajanju starševske avtoritete.

Pri postopkih pred matičarjem mora javno tožilstvo na sodišču prve stopnje, ki je pristojno za sodni okraj, v katerem se nahaja matični urad, podati mnenje o sporazumu, preden se izvede končni pregled.

Odobritev se mora zavrniti, kadar sporazum ni v interesu otroka, kar vključuje tudi ohranjanje tesnega odnosa z roditeljem, ki ne stanuje z otrokom.

6. Katera so alternativna sredstva za rešitev spora brez sodišča, če se starša ne moreta sporazumeti o starševski odgovornosti?

Vedno je treba pridobiti sodno odobritev za vsak sporazum, ki ga predložita starša (če je to spontan sporazum med staršema ali sporazum, ki je rezultat posredovanja), razen v primeru prej omenjenega sodelovanja matičnega urada.

Med obdobjem preučevanja področja nesporazumov in usklajevanja med staršema, lahko starša uporabita postopek posredovanja Službe za družinsko posredovanje, ki ga je ustanovilo Ministrstvo za pravosodje leta 1997, ali posredovanja Službe za družinsko posredovanje, ki sodeluje z nekaterimi občinami.

Na vrh strani

Za pomoč se lahko obrneta tudi na Zvezo posrednikov v konfliktnih situacijah.

Sodnik lahko na lastno pobudo ali s privoljenjem ali prošnjo vpletenih oseb na vsaki stopnji postopka ali vedno, ko je to primerno, odredi prisotnost javne ali privatne službe za posredovanje. Sodnik bo potrdil sporazum, sprejet v postopku posredovanja, če ščiti interese otroka.

7. O katerih vprašanjih glede otroka se lahko odloči sodnik, če se starša obrneta na sodišče?

Na splošno in ne glede na to, kdo zahteva posredovanje, lahko sodišče glede otroka odloča o naslednjem:

1. Določi skrbništvo in upravljanje premoženja;
2. Določi osebo, ki bo v imenu mladoletnika opravljala transakcije ter določi splošnega skrbnika, ki bo zastopal mladoletnika kot starševska avtoriteta v nesodnih zadevah;
3. Določi izvajanje starševske avtoritete (to pomeni, da se odloči o ukrepih glede otroka, o vzdrževanju in načinu plačila za vzdrževanje in pravilih za stike z roditeljem, ki prebiva drugje, z upoštevanjem dejstva, da je treba vedno zagotoviti tesen odnos);
4. Oceni vzdrževanje mladoletnikov in pripravi in odloči o uveljavljanju vzdrževanja;
5. Odredi skrbništvo za mladoletnike;
6. Pooblasti pravnega zastopnika mladoletnika za izvajanje nekaterih nalog, odobri te, ki so že bile izvedene brez pooblastila, in sproži ukrepe v zvezi s sprejetjem premij;
7. Odloči o varnosti, za katero morajo starši poskrbeti v dobro mladoletnikov;
8. Odredi popolno ali delno prepoved in določi omejitve za izvajanje starševske avtoritete;
9. V primeru nesporazuma med staršema odloči o imenu in priimku mladoletnika;
10. V primeru skrbništva ali upravljanja premoženja določi plačilo za skrbnika ali upravljavca, obravnava opravičilne, razrešitvene ali odstranitvene postopke za skrbnika, upravljavca ali družinskega člana, zahteva in odloča o računih, odobri zamenjavo pravne hipoteke in določi okrepitev in nadomestitev določene varnosti in določi posebnega skrbnika, ki zastopa mladoletnika v nesodnih zadevah;
11. Določi posebnega skrbnika, ki zastopa mladoletnika v vseh postopkih o skrbništvu;
12. Odloči o okrepitvi in nadomestitvi določene varnosti za mladoletne otroke;
13. Zahteva in odloči o računih, ki jih morajo zagotoviti starši;
14. Obravnava vse ostale zadeve v postopkih, ki so navedeni zgoraj.

V primeru, da se starša ne strinjata o vprašanjih, ki so še posebej pomembna, se mora o njih odločiti sodišče – po prošnji enega izmed staršev, po poskusu usklajevanja in po tem, ko mladoletnik poda svoje mnenje. Mladoletnik mora biti star več kot 14 let, da lahko poda svoje mnenje in okoliščine ne smejo biti takšne, da bi bilo nepriporočljivo slišati otrokovo mnenje.

Na vrh strani

Nekatera izmed vprašanj, ki so še posebej pomembna: ime otroka, otrokova izobrazba (še posebej verska izobrazba), razpolaganje s premoženjem, zavrnitev dediščine, posojila in pridobitev delovnega mesta v komercialnih gospodarskih družbah.

V primeru, ko se starša ločita ali ločeno živita, mora sodnik odločiti, ali bo starševska avtoriteta izvajana enostransko ali skupno, kdo bo glavni skrbnik, kako bo situacija pogodbeno urejena za roditelja, ki ne živi z otrokom, in kakšen bo znesek in oblika vzdrževalnine (če je vzdrževalnina prisotna).

8. Če sodišče prisodi skrbništvo samo enemu od staršev, ali to pomeni, da ta lahko odloča o vseh zadevah glede otroka brez predhodnega posvetovanja z drugim roditeljem?

Ko gre za posebej pomembna dejanja ali dejanja za katera zakon izključno zahteva privolitev obeh staršev, se je treba posvetovati z roditeljem, ki ne živi z otrokom, in ta se mora strinjati z dejanjem. Nadalje ima roditelj, ki ne izvaja starševske avtoritete, pooblastila, da nadzira izobraževanje in življenjske pogoje otroka.

Dodatno se lahko starša dogovorita, da nekatera vprašanja rešita s pomočjo vzajemnega sporazuma ali da otrokovo premoženje ureja roditelj, ki mu je bilo dodeljeno skrbništvo mladoletnika.

9. Kaj v praksi pomeni, če sodišče staršema prisodi skupno skrbništvo?

V tej situaciji starševsko avtoriteto v praksi izvajata oba starša, ki o zadevah, ki vplivajo na življenje otroka, odločata pod istimi pogoji, kot so veljali med zakonom, z izjemo pomembne razlike, da mladoletnik lahko živi le z enim izmed staršev.

Na vrh strani

V tem okviru se položaj starša glede na otroka z ločitvijo ali ločenim življenjem v pravnem pomenu ne spremeni.

10. Na katero sodišče ali organ se moram obrniti, če želim vložiti prošnjo za starševsko odgovornost? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti prošnji?

Na Portugalskem so za to področje pristojna sodišča za postopke družinskega prava.

Sodišča za postopke družinskega prava (imenovana sodišča za družino in otroke) so v Aveiru, Barreiru, Bragi, Cascaisu, Coimbri, Faru, Funchalu, Lizboni, mestu Loures, Ponta Delgadi, Portimãu, Oportu, Setúbalu, Seixalu, Sintrai in mestu Vila Franca de Xira.

Zunaj področij, za katera so pristojna ta sodišča, lahko primere v zvezi s starševsko odgovornostjo obravnavajo okrožna sodišča.

V primeru, ko je v teku postopek za ločitev ali ločeno življenje, je ureditev civilnega skrbništva, ki ureja izvajanje starševske avtoritete, plačilo vzdrževalnine in prepoved starševske avtoritete, povezana s tem postopkom.

Če ne poteka postopek za ločitev ali ločeno življenje, je treba predložiti začetno prošnjo, za katero ni treba, da je napisana v obliki pisne vloge, kjer so navedene stranke, opisani postopki, podana prošnja in predloženi dokazi.

To prošnjo lahko podpišeta starša in pri tem ni potrebna udeležba odvetnika, razen na prizivni stopnji. Na tej začetni stopnji je obvezen le rojstni list mladoletnih otrok in poročni list, če sta starša poročena.

Za več informacij glej stran o pristojnosti sodišč.

11. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? Ali je mogoče sprožiti nujen postopek?

V teh postopkih veljajo pravila neodvisne pristojnosti, kar pomeni, da sodišče lahko prosto raziskuje dejstva, zbira dokaze, naroča preiskave in zbira informacije, ki jih smatra za ustrezne. Sprejmejo se samo dokazi, za katere sodnik meni, da so potrebni.

Na vrh strani

Sodba je izrečena v roku 15 dni od predložitve ustrezne prošnje sodniku.

V postopkih sodišče ni podvrženo kriterijem stroge zakonitosti, ampak mora v vsakem primeru sprejeti najustreznejšo rešitev. Tako mora sodišče v primeru, ko je poklicano za posredovanje pri sklepu o starševski avtoriteti, voditi izključno skrb za interese mladoletnika.

Vendar mora sodišče kljub neodvisni naravi pristojnosti svoje odločitve sprejemati na podlagi dejstev in zakona.

V teh postopkih se odločitve lahko spremenijo brez škode za že dosežene učinke na podlagi nenadnih okoliščin, ki opravičujejo spremembo. Nenadne okoliščine so tiste, ki se pojavijo po odločitvi ali pred odločitvijo, katere niso bile predstavljene zaradi pomanjkanja vednosti ali drugih tehtnih razlogov.

Stranki sta upravičeni, da slišita vse informacije, poročila, zaslišanja in mnenja v postopku in lahko zahtevata pojasnitev, predložita nadaljnje dokaze ali zaprosita za zbiranje vseh informacij, za katere menita, da so potrebne. Sodnik bo z odločbo, na katero se ni mogoče pritožiti, zavrnil vse zahteve, ki niso smiselne, ki jih ni mogoče izvesti in katerih namen je zavlačevanje. Obe strani bosta zaslišani o dokazih, pridobljenih na opisan način.

Med sodniškimi počitnicami se nadaljuje obravnava postopkov za civilno skrbništvo, ki lahko povzročijo škodo za interese mladoletnika, če so v zamudi.

Sodišče lahko na vsaki stopnji postopka in vedno, ko je to primerno, začasno odloči o zadevah, ki jih je nujno potrebno zaključiti, in odredi postopke, ki so nujni za zagotovitev učinkovite izvršitve odločitve. Tudi dokončno sprejete odločitve je mogoče začasno spremeniti. V ta namen bo sodišče izvedlo kratko ustrezno preiskavo.

Na vrh strani

12. Ali je mogoče pridobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Da, shema pravne pomoči je v uporabi na vseh sodiščih, ne glede na obliko postopka.

Za več informacij glej stran “Pravna pomoč – Portugalska”.

13. Ali se je na sklep o starševski odgovornosti mogoče pritožiti?

Da. V skladu s splošnimi pogoji civilnega procesa lahko prošnjo vloži eden izmed staršev ali javna tožilska služba. Na odločitve, sprejete v skladu s kriteriji primernosti, se ni mogoče pritožiti na Vrhovno sodišče.

14. V nekaterih primerih se je treba obrniti na sodišče ali drug organ za dosego izvršitve sklepa o starševski odgovornosti. Kateri postopek se uporablja v tem primeru?

Ko v primeru mladoletnika eden izmed staršev ne izpolnjuje sporazuma ali odločitve, lahko drug roditelj zaprosi sodišče, da izvede potrebne ukrepe za izpolnjevanje sporazuma in določi roditelju, ki je kriv tega neizpolnjevanja, plačilo kazni in nadomestila v dobro mladoletnika ali prosilca, ali obeh.

Ko je prošnja vložena ali priložena k postopku, bo sodnik povabil oba starša na srečanje ali odredil, da se obvesti toženo stranko, da se ta lahko pripravi na ustrezno zastopanje. Na sestanku se starša lahko dogovorita o spremembi ureditve izvajanja starševske avtoritete, z upoštevanjem interesov mladoletnika. Če se starša ne sestaneta, ali če se med sestankom ne moreta sporazumeti, bo sodnik odredil kratko preiskavo ter druge ustrezne ukrepe in nato sprejel odločitev. Če je bilo odločeno, da mora roditelj plačati kazen, in te ne plača v desetih dneh, bo izdano potrdilo o postopku, ki se lahko predloži sodišču, ki je pristojno za uveljavitev kazni.

Na vrh strani

Omenjen postopek je postranskega pomena glede na glavni postopek in je posledica prošnje roditelja ali javne tožilske službe.

Če oseba, ki je zakonsko obvezana, da plača vzdrževalnino, ne plača določenih zneskov v roku desetih dni od roka, sledijo naslednji ukrepi:

1. V primeru javnega uslužbenca bodo zadevni zneski odtrgani od plače na podlagi zahteve, ki jo sodišče pošlje pristojnemu organu;
2. V primeru zaposlenega ali plačanega delavca bodo zneski odtrgani od plače. V tem primeru bo obveščen ustrezen delodajalec in imenovan za odobrenega vplačnika;
3. Če gre za osebo, ki prejema dobičke, pokojnino, denarno pomoč, provizije, odstotke, honorarje, nagrade, skupne zaslužke ali podoben prihodek, se bo s predloženimi ustreznimi zahtevami ali obvestili v ta namen trgalo od teh zneskov, ko bodo poravnani, obveščeni organi pa bodo imenovani kot odobreni vplačniki.

Odtrgani zneski bodo vključevali tudi neporavnano vzdrževalnino, ki bo plačana neposredno upniku vzdrževalnine.

15. Kako lahko na Portugalskem uveljavim sklep o starševski odgovornosti, ki je izdan na sodišču v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v tem primeru?

Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, je potrebno razlikovati med situacijami, ko je bila ta odločitev sprejeta med postopkom za ločitev, ločeno življenje ali razveljavitev zakona staršev in drugimi situacijami.

V prvem primeru se uporablja Uredba (ES) št. 1347/2000 z dne 29. maja 2000, po kateri so odločitve, sprejete v drugi državi članici, razen na Danskem, na Portugalskem priznane brez potrebe po uvedbi postopka.

Na vrh strani

Tako se lahko v državi članici sprejete odločitve o izvajanju starševske avtoritete v zvezi s skupnim otrokom para, ki so tudi izvršljive ter prijavljene v tej državi, na Portugalskem uveljavijo takoj, ko so v tej državi bile razglašene za izvršljive na prošnjo katere koli izmed strank.

V tej Uredbi je navedeno nekaj razlogov za nepriznavanje takšnih odločitev.

Za situacije, ki jih zgoraj omenjena Uredba ne vključuje, in zadeve, ki vključujejo skrbništvo otrok, velja Evropska konvencija z dne 20. maja 1980 o Priznavanju in uveljavitvi odločitev o skrbništvu otrok in o Obnovitvi skrbništva otrok (ki je obvezujoča za večino držav članic EU).

V okviru tega mednarodnega predpisa lahko vsaka oseba, ki je v državi pogodbenici pridobila odločitev o skrbništvu mladoletnika, in ki želi v drugi državi pogodbenici doseči priznavanje in uveljavitev odločitve, lahko vloži prošnjo na Inštitut za socialno reintegracijo (“Instituto de Reinserção Social”). Prošnji je treba priložiti

1. dokument, ki pooblašča Portugalsko državo, da nastopa v imenu prosilca ali da določi drugega zastopnika za ta namen,
2. overjeno kopijo odločitve,
3. v primeru odločitve, izdane v odsotnosti tožene stranke ali njegovega zakonitega zastopnika, dokument, ki dokazuje, da je bil toženi stranki vročen dokument za začetek postopka ali drug ustrezen dokument,
4. če je potrebno, dokument, ki dokazuje, da je v skladu z zakonodajo matične države odločitev izvršljiva,
5. če je to mogoče, izjavo, ki navaja verjetno prebivališče otroka v državi in predloge o obnovitvi skrbništva otroka.

V primerih, ki jih ne zajemajo konvencija in posebna pravila, se uporablja poseben tuj revizijski postopek.

Na vrh strani

V tem primeru je treba poslati dokument o odločitvi, ki jo je potrebno ponovno preučiti, skupaj s prošnjo in nasprotna stranka mora v 15 dneh podati izjavo. Prosilec lahko odgovori v 10 dneh od obvestila o predložitvi odgovora. Ko se začne postopek in so storjeni ukrepi, za katere sodnik meni, da so nujni, se strankama in javni tožilski službi predložijo vsi dokumenti, vsakemu za 15 dni.

Da je sodba potrjena:

1. Ne sme obstajati dvom o verodostojnosti dokumenta, ki izkazuje sodbo, ali o duhu odločitve;
2. Sodba mora biti glede na zakon države, v kateri je bila sprejeta, dokončna;
3. Sodba mora biti izdana na sodišču, katerega pristojnost ni kršila zakona, in ne sme vsebovati zadev, ki so v izključni pristojnosti portugalskih sodišč;
4. Ne sme biti mogoče predložiti odgovora na lis pendens ali res judicata na podlagi primera na portugalskem sodišču, razen v primeru, ko je tuje sodišče preprečilo začetek postopka;
5. Toženi stranki je bilo potrebno ustrezno vročiti vse potrebno za postopek v skladu z zakonom države matičnega sodišča; v postopku so morala biti upoštevana načela pravice do obrambe in enakosti pred zakonom obeh strank;
6. Ne sme vključevati odločitve, katere priznavanje vodi v stanje, ki je očitno nezdružljivo z načeli javnega mednarodnega reda Portugalske.

16. Na katero sodišče na Portugalskem se moram obrniti, če želim nasprotovati priznanju sklepa o starševski odgovornosti, ki je izdan v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v tem primeru?

Za priznavanje sklepa o starševski avtoriteti na Portugalskem, ki ga je sprejelo sodišče v drugi državi članici (razen na Danskem), in v zgoraj opisanih primerih, za katere velja Uredba (ES) št. 1347/2000, je treba poslati prošnjo na okrožno sodišče ali sodišče za postopke družinskega prava (če to obstaja v sodnem okraju). Kot je navedeno v odgovoru k prejšnjemu vprašanju, so ti sklepi na Portugalskem priznani brez vsakih postopkov.

Na vrh strani

V drugih situacijah je treba upoštevati pravilo, po katerem, brez škode za določbe konvencij in posebnih zakonov, na Portugalskem brez pregleda in potrditve ni veljavna nobena odločitev o zasebnih pravicah, ki jo sprejme tuje sodišče ali tuji razsodniki, ne glede na narodnost strank.

Za pregled in potrditev sodbe je pristojno prizivno sodišče za sodni okraj, v katerem živi oseba, na katero se nanaša sodba (Coimbra, Évora, Guimarães, Lizbona in Oporto).

17. Katera zakonodaja je veljavna v postopku starševske odgovornosti, ko otrok ali stranki ne živita na Portugalskem ali so različne narodnosti?

V postopkih, za katere velja Uredba (ES) št. 1347/2000 z dne 29. maja 2000, imajo sodišča države članice, ki so bila pristojna za odločanje o vlogi za ločitev, ločeno življenje ali razveljavitev zakona, pristojnost za vsa vprašanja glede starševske avtoritete za skupne otroke, če ima otrok prebivališče v tej državi članici.

Tako so pristojna sodišča države članice, na katere ozemlju je/so:

1. prebivališče zakoncev,
2. zadnje prebivališče zakoncev, pod pogojem, da eden izmed zakoncev še vedno živi tam,
3. prebivališče tožene stranke,
4. v primeru skupne prošnje, prebivališče enega izmed zakoncev,
5. prebivališče prosilca, če je ta tam živel najmanj eno leto neposredno pred vložitvijo prošnje,
6. prebivališče prosilca, če je ta tam živel najmanj šest mesecev neposredno pred vložitvijo prošnje, če so državljani zadevne države članice ali imajo, v primeru Združenega kraljestva in Irske, tam stalno prebivališče,
7. sodišča države članice, katere državljana sta oba zakonca ali, v primeru Združenega kraljestva ali Irske, v kateri imata stalno prebivališče oba zakonca.

Če otrokovo prebivališče ni v državi članici, katera je bila pristojna za odločanje o prošnji za ločitev, ločeno življenje ali razveljavitev zakona, so sodišča te države članice pristojna, če ima otrok prebivališče v eni izmed držav članic in če a) vsaj eden izmed staršev izvaja starševsko avtoriteto nad tem otrokom in b) sta pristojnost teh sodišč zakonca sprejela in je v večjem interesu otroka.

Na vrh strani

Če glede na zgoraj navedene pogoje nobeno sodišče države članice ni pristojno, pristojnost v vsaki državi članici ureja zakon tiste države.

Vsak državljan države članice, ki ima prebivališče na ozemlju druge države članice, se lahko v slednji, na enaki ravni kot njeni državljani, v zvezi s toženo stranko, ki nima prebivališča v državi članici in ki ni državljan države članice, ali ki, v primeru Združenega Kraljestva in Irske, nima stalnega prebivališča na ozemlju ene izmed slednjih držav, sklicuje na pravila pristojnosti, ki se uporabljajo v tej državi.

Če otrok neporočenih staršev živi v eni izmed držav pogodbenic Haške konvencije z dne 5. oktobra 1961, ki se nanaša na “Pooblastila organov in zakonodaja, ki velja za zaščito mladoletnikov” (ki jo je Portugalska ratificirala), imajo sodišča države, v kateri ima mladoletnik prebivališče, običajno pristojnost za odločanje o izvajanju starševske avtoritete in načeloma uporabljajo svojo državno zakonodajo.

Organi države, katere državljan je mladoletnik, lahko odredijo ukrepe, namenjene zaščiti mladoletnika ali njegovega premoženja, v skladu z ustrezno interno zakonodajo, če menijo, da je to potrebno zaradi interesov mladoletnika in po tem, ko so o tem obvestili organe države, kjer ima mladoletnik prebivališče.

Če ta pravila ne veljajo, veljajo pravila portugalske interne zakonodaje. Ta določa, da je pristojno sodišče, ki zajema področje, v katerem je prebivališče mladoletnika, ali če mladoletnik ne živi na Portugalskem, prosilca ali tožene stranke.

Če nihče izmed treh ne živi na Portugalskem, vendar so portugalska sodišča mednarodno pristojna, je za obravnavo primera pristojno Sodišče za družino in otroke v Lizboni.

Sodišča bodo uporabljala državno običajno pravo staršev, ali če to ni mogoče, pravo države, v kateri imata starša prebivališče. Če imata starša prebivališče v različnih državah, velja osebno pravo otroka. Če je ugotovljeno sorodstvo samo z enim izmed staršev, velja osebno pravo slednjega. Če je eden izmed staršev umrl, velja osebno pravo živečega roditelja.

Nadaljnje informacije

Več informacij najdete na naslednjih spletnih straneh:

• Vrhovno sodišče  -  -
• Ustavno sodišče
• Ministrstvo za pravosodje  -
• Prizivno sodišče v Lizboni
• Prizivno sodišče v Coimbri
• Prizivno sodišče v Évori  -  -
• Prizivno sodišče v Oportu
• Državno tožilstvo
• Center za pravne študije (organ, odgovoren za usposabljanje portugalskih sodnikov)  -  -
• Generalni direktorat za pravosodje (med drugim zagotavlja kontaktne podatke za sodišča in informacije o njihovi pristojnosti in dostop do strani pravosodnih uslužbencev)
• Urad za pravno politiko in načrtovanje na Ministrstvu za pravosodje  -
• Oddelek za evidence in notarje  
• Zveza potrošnikov
• Zveza portugalskih sodnikov
• Zveza javnih tožilcev
• Odvetniška zbornica
• Spletna pravna baza podatkov  (vsebuje zakone in predpise, objavljene v Uradnem listu serije I od 1.1.1970; prost pristop do zakonodaje, objavljene v Uradnem listu serije I od 1.1.2000)
• Zveza posrednikov v konfliktnih situacijah
• Primer občinske službe za družinsko posredovanje

Opombe

[1] To vprašanje izgleda identično vprašanju 15 in zdi se, da je nasprotno želenemu pomenu. Originalno angleško vprašanje se nanaša na nasprotovanje priznavanju.

« Starševska odgovornost - Splošne informacije | Portugalska - Splošne informacije »

Na vrh strani

Zadnja sprememba: 28-09-2006