Evropska komisija > EPM > Starševska odgovornost > Luksemburg

Zadnja sprememba: 14-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Starševska odgovornost - Luksemburg

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pojem „starševska odgovornost“ v praksi? Katere so pravice in obveznosti nosilca starševske odgovornosti? 1.
2. Kdo ima praviloma starševsko odgovornost do otroka? 2.
3. Če so starši nesposobni ali ne želijo izvrševati starševske odgovornosti do svojih otrok, ali se namesto njih lahko imenuje druga oseba? 3.
4. Kako se določijo načini izvrševanja starševske odgovornosti v prihodnosti, če se starša ločita ali razideta? 4.
5. Če starša skleneta sporazum o vprašanju starševske odgovornosti, katere formalnosti morata upoštevati, da bi bil sporazum za njiju pravno obvezujoč? 5.
6. Če se starša ne moreta sporazumeti o vprašanju starševske odgovornosti, katera so alternativna sredstva za rešitev spora brez sodišča?  6.
7. Če se starša obrneta na sodišče, o katerih vprašanjih lahko sodnik odloča v zvezi z otrokom? 7.
8. Če sodišče odloči, da bo eden od staršev imel izključno pravico do varstva in vzgoje otroka, ali to pomeni, da ta lahko odloča o vsem, kar zadeva otroka, ne da bi se posvetoval z drugim od staršev? 8.
9. Če sodišče odloči, da bo otrok v skupnem varstvu in vzgoji obeh staršev, kaj to pomeni v praksi? 9.
10. Na katero sodišče (ali drug organ) se je treba obrniti za vložitev zahteve o starševski odgovornosti? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti k zahtevi? 10.
11. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? Ali obstaja nujen postopek? 11.
12. Ali lahko dobim pravno pomoč za stroške postopka? 12.
13. Ali je mogoča pritožba proti odločitvi o starševski odgovornosti? 13.
14. V nekaterih primerih bi se lahko izkazalo, da se bo za izvršitev odločbe o starševski odgovornosti treba obrniti na sodišče ali drug organ. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? 14.
15. Kaj moram storiti za priznanje in izvršitev odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, v Velikem vojvodstvu Luksemburg? Kateri postopek se uporablja v teh primerih? 15.
16. Na katero sodišče v Velikem vojvodstvu Luksemburg se je treba obrniti, če se želi izpodbijati priznanje odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici Evropske unije? Kateri postopek se uporablja v teh primerih? 16.
17. Katero pravo se uporablja v postopku o starševski odgovornosti, če otrok in stranke ne prebivajo v Velikem vojvodstvu Luksemburg ali imajo različno državljanstvo? 17.

 

1. Kaj pomeni pojem „starševska odgovornost“ v praksi? Katere so pravice in obveznosti nosilca starševske odgovornosti?

S terminološkega stališča se v Velikem vojvodstvu Luksemburg bolj uporablja izraz „starševska avtoriteta“ kot „starševska odgovornost“. Gre za skupek pravic in obveznosti, ki jih zakon priznava staršem v zvezi z osebo in imetjem njihovih vzdrževanih mladoletnih otrok, da bi tako lahko izpolnjevali svoje naloge varstva, vzgoje in preživljanja.

Starševska avtoriteta pripada staršem, zato da poskrbijo za otrokovo varnost, zdravje in nravnost. Njihova pravica in dolžnost do otroka sta njegovo varstvo, nadzor in vzgoja. Starševska avtoriteta ni absolutna in neomejena pravica staršev. Izvrševati se mora v korist otroka.

2. Kdo ima praviloma starševsko odgovornost do otroka?

V zakonu velja splošno pravilo, da oče in mati skupaj izvršujeta starševsko avtoriteto. Če starša nista poročena, starševsko avtoriteto načeloma izvršuje mati.

3. Če so starši nesposobni ali ne želijo izvrševati starševske odgovornosti do svojih otrok, ali se namesto njih lahko imenuje druga oseba?

Če starši umrejo ali niso sposobni skrbeti za svoje otroke, je treba določiti skrbništvo. Skrbnika lahko izbere zadnji preživeli starš. Če tega ne stori, ga imenuje svet za družino ali, če ta ne obstaja, sodnik za skrbništvo.

4. Kako se določijo načini izvrševanja starševske odgovornosti v prihodnosti, če se starša ločita ali razideta?

Pri sporazumni ločitvi se lahko starša sporazumno odločita za skupno varstvo in vzgojo. Pri vseh drugih oblikah ločitve starševsko avtoriteto izvršuje tisti od staršev, ki mu je sodišče dodelilo varstvo in vzgojo otroka.

Na vrh straniNa vrh strani

Razen v izjemnih in težkih okoliščinah luksemburška sodišča pogosto dodelijo varstvo in vzgojo otroka materi, zlasti če gre za zelo majhnega otroka. Starš, kateremu otrok ni bil dodeljen, ima pravico do obiskov in nadzora.

Če sta bila varstvo in vzgoja otroka dodeljena tretji osebi, oče in mati še naprej izvajata druge pravice starševske avtoritete. Vendar pa lahko sodišče, ko imenuje tretjo osebo za začasnega skrbnika, odloči, da mora ta tretja oseba zahtevati začetek skrbništva.

5. Če starša skleneta sporazum o vprašanju starševske odgovornosti, katere formalnosti morata upoštevati, da bi bil sporazum za njiju pravno obvezujoč?

Sporazum staršev o vprašanju starševske avtoritete je pravno obvezujoč samo, če ga potrdi pristojno sodišče.

6. Če se starša ne moreta sporazumeti o vprašanju starševske odgovornosti, katera so alternativna sredstva za rešitev spora brez sodišča?  

Starši se lahko obrnejo na družinsko posredovalnico.

7. Če se starša obrneta na sodišče, o katerih vprašanjih lahko sodnik odloča v zvezi z otrokom?

Sodnik lahko odloča o naslednjih vprašanjih:

  • pravica do varstva in vzgoje: razen v izjemnih in težkih okoliščinah luksemburška sodišča pogosto dodelijo pravico do varstva in vzgoje otroka materi, zlasti če gre za zelo majhnega otroka;
  • pravica do obiska in da otrok prespi pri staršu, ki ni dobil pravice do varstva in vzgoje: to pravico je staršu, ki ni dobil pravice do varstva in vzgoje otroka, mogoče odreči samo v primeru resnih razlogov;
  • pravica do obiska starih staršev: to pravico je starim staršem mogoče odreči samo v primeru resnih razlogov;
  • pravica do dopisovanja in obiska drugih oseb, ne glede na to, ali so sorodniki ali ne: sodišče dodeli to pravico ob upoštevanju izjemnih okoliščin;
  • preživninska pomoč za otroka: preživnina, določena na podlagi otrokovih potreb in prispevnih zmožnosti obeh staršev, se izplačuje tudi, ko otrok postane polnoleten in ne uspe sam izpolnjevati svojih potreb.

8. Če sodišče odloči, da bo eden od staršev imel izključno pravico do varstva in vzgoje otroka, ali to pomeni, da ta lahko odloča o vsem, kar zadeva otroka, ne da bi se posvetoval z drugim od staršev?

Starš, ki sta mu bila dodeljena varstvo in vzgoja otroka, je dolžan obveščati starša, ki nima pravice do varstva in vzgoje otroka, kar pomeni, da ga mora sproti seznanjati s pomembnimi odločitvami in dejstvi v zvezi z otrokom. Če ima starš, ki mu nista bila dodeljena varstvo in vzgoja otroka, določeno pravico nadzora nad preživljanjem in vzgojo otroka, ta pravica njenemu nosilcu ne daje pravice, da bi moral biti obveščen o vseh podrobnostih otrokovega življenja.

Na vrh straniNa vrh strani

Če starš, ki ni dobil pravice do varstva in vzgoje otroka, meni, da starš, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, to pravico do varstva in vzgoje izkorišča v nasprotju z otrokovimi koristmi, se lahko obrne na pristojno sodišče za rešitev spora. V takem primeru lahko sodišče odredi spremembo varstva in vzgoje ali staršu, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, naloži pogoje v zvezi z otrokovo vzgojo.

9. Če sodišče odloči, da bo otrok v skupnem varstvu in vzgoji obeh staršev, kaj to pomeni v praksi?

Priznano je, da kadar starševsko avtoriteto izvršujeta skupaj starša, ki živita ločeno, ta predpostavlja široko polje medsebojnega razumevanja in soglasja v interesu stalnega in konstruktivnega sodelovanja pri odločitvah o varstvu, nadzoru in vzgoji otroka.

10. Na katero sodišče (ali drug organ) se je treba obrniti za vložitev zahteve o starševski odgovornosti? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti k zahtevi?

Sodnik za skrbništvo je pristojen, kadar se bodisi oče in mati ne uspeta sporazumeti o tem, kaj narekujejo koristi otroka, ali če se v okviru sistema upravljanja premoženja oba skrbnika, ki naj bi delovala skupaj, ne strinjata.

Med postopki za razvezo zakona ali za ločitev od mize in postelje je sodnik za začasne razsodbe načeloma izključno pristojen za odločitev o začasnem varstvu in vzgoji otrok. Vendar pa lahko ukrepe, ki jih odredi, spremeni sodnik sodišča za mladoletnike, če so ogroženi otrokovo fizično ali duševno zdravje, izobraževanje ali socialni ali nravni razvoj. V primeru razveze zakona ali ločitve od mize in postelje sodišče, ki razsodi razvezo ali ločitev od mize in postelje, hkrati odloči tudi o vprašanju starševske avtoritete. Po razvezi ali ločitvi od mize in postelje lahko sodišče za mladoletnike določi, spremeni ali dopolni pravico do varstva in vzgoje.

Na vrh straniNa vrh strani

Tožba za celotni ali delni prenos starševske avtoritete se vloži na okrožno sodišče stalnega ali običajnega prebivališča mladoletnega otroka. Sodišče izvede vse koristne ukrepe za pridobitev informacij in zlasti študijo osebnosti mladoletne osebe, predvsem z raziskavo socialnega okolja, zdravniškimi, psihiatričnimi in psihološkimi pregledi, opazovanjem vedenja ali preučitvijo poklicne usmeritve. Zasliši starše ali skrbnika in tudi osebo, ki je sprejela otroka. Nazadnje lahko v zvezi z otrokovim varstvom in vzgojo določi kakršen koli začasni ukrep, za katerega meni, da je koristen.

Nazadnje tožbo za celotni ali delni odvzem starševske avtoritete sproži javno tožilstvo na okrožnem sodišču, ki odloča v civilnih zadevah, stalnega ali običajnega prebivališča očeta ali matere. Če stalno ali običajno prebivališče v državi očeta ali matere ni znano, se tožba vloži na sodišče okrožja, v katerem so otroci. Če niso vsi otroci v istem okrožju, se tožba vloži na okrožno sodišče Luxembourga. Državni tožilec naroči preiskavo položaja družine mladoletnika in nravnosti njegovih staršev. Ti so pozvani, da sodišču predložijo pripombe in ugovore, ki se jim zdijo ustrezni. V vsakem primeru lahko sodišče neposredno ali na zahtevo strank sprejme take začasne ukrepe, ki se mu zdijo koristni za varstvo in vzgojo otroka. Prav tako lahko sodišče v vsakem primeru prekliče ali spremeni te ukrepe.

11. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? Ali obstaja nujen postopek?

Tožba pred sodnika za skrbništvo se vloži na podlagi zahteve očeta ali matere. Stranke se lahko odrečejo sodelovanju sodnijskega odvetnika.

Na vrh straniNa vrh strani

Kar zadeva zahteve o starševski avtoriteti v okviru postopka za razvezo zakona ali za ločitev od mize in postelje, glejte „Ločitev – Luksemburg“, točka 11.

Po razvezi zakona ali ločitvi od mize in postelje se je na sodišče za mladoletnike mogoče obrniti s preprosto zahtevo enega od staršev ali državnega tožilca. Zahteva se predloži v štirih izvodih na navadnem papirju sodni pisarni sodišča za mladoletnike v okrožju otrokovega stalnega ali običajnega prebivališča. Poleg dejstev, na katerih temelji, se v zahtevi navedejo imena, priimki, poklic in prebivališče staršev. Tožnik, ki ne prebiva v Velikem vojvodstvu, mora v njej navesti, sicer je zahteva nična, izbiro stalnega naslova v Velikem vojvodstvu. Stranke se lahko odrečejo sodelovanju sodnijskega odvetnika.

Tožba za prenos starševske avtoritete se vloži z zahtevo. Za to ni potrebno sodelovanje sodnijskega odvetnika. Zahteva se lahko naslovi na državnega tožilca, ki jo predloži sodišču. Oče, mati ali skrbnik, ki želijo dobiti nazaj pravice, ki so jih prenesli, morajo za to zaprositi na sodišču stalnega ali običajnega prebivališča osebe, kateri so bile te pravice zaupane.

Nazadnje se tožba za odvzem starševske avtoritete vloži z zahtevo, ki navaja dejstva in so ji priložena dokazila. Sodnijski pisar zabeleži zahtevo in pozove starše ali sorodnike, proti katerim je tožba sprožena. Le-ti se lahko odrečejo sodelovanju sodnijskega odvetnika. Oče, mati ali skrbnik, ki želijo dobiti nazaj pravice, ki so jim bile odvzete, morajo za to zaprositi na sodišču stalnega ali običajnega prebivališča osebe, kateri so bile te pravice zaupane.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Ali lahko dobim pravno pomoč za stroške postopka?

Osebe, katerih dohodki po luksemburškem pravu štejejo za nezadostne, lahko uporabljajo pravno pomoč. Za to morajo izpolniti vprašalnik, ki je na voljo pri centralni službi za socialno pomoč, in ga nasloviti na predsednika krajevno pristojne odvetniške zbornice, ki odloči.

Pravna pomoč obsega vse stroške v zvezi s postopki ali listinami, za katere je bila odobrena. Obsega zlasti kolkovine in stroške registracije, sodne pisarniške stroške, odvetniške honorarje, pristojbine in stroške sodnega izvršitelja, stroške in honorarje notarjev, stroške in honorarje izvedencev, pričnine, honorarje prevajalcev in tolmačev, stroške potrdila o obstoju predpisa ali o njegovi vsebini, potne stroške, pristojbine in stroške formalnosti vpisov, hipotek in zastavnih pravic ter stroške objave v časopisih.

13. Ali je mogoča pritožba proti odločitvi o starševski odgovornosti?

Proti odločitvi o starševski odgovornosti se je mogoče pritožiti na civilni oddelek prizivnega sodišča. Rok za pritožbo je načeloma štirideset dni. Vendar pa je rok za pritožbo zoper odločbo, ki jo je izdal sodnik za začasne razsodbe, dva tedna.

14. V nekaterih primerih bi se lahko izkazalo, da se bo za izvršitev odločbe o starševski odgovornosti treba obrniti na sodišče ali drug organ. Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Luksemburško pravo pozna dve možnosti, s katerima se onemogoči zavrnitev sistematične izvršitve odločbe o starševski avtoriteti:

Na vrh straniNa vrh strani

Na eni strani je predvidena civilna kazen, tj. kazen z globo v znesku toliko na dan (ali teden ali mesec) zamude, ki jo izreče sodišče proti upornemu staršu, da bi ga prisililo k izvršitvi njegove obveznosti v naravi. Tožba se vloži s pozivom na okrožno sodišče otrokovega kraja prebivališča. Stranke morajo na sodišču nastopati v sodelovanju s sodnijskim odvetnikom.

Na drugi strani so predvidene kazenskopravne sankcije. Tako se skrivanje otroka kaznuje z zaporno kaznijo od osmih dni do dveh let in/ali denarno kaznijo od 251 do 2000 evrov. Če je bila krivcu starševska avtoriteta v celoti ali delno odvzeta, se lahko zaporna kazen zviša do treh let. Tožilstvo prevzame zadevo bodisi po uradni dolžnosti bodisi se nanj obrne žrtev s predlogom za uvedbo kazenskega postopka. Okrožno sodišče, ki odloča o kazenskih zadevah, določi kazenske sankcije in po potrebi odškodnino, ki pripada žrtvi. Stranke se lahko odrečejo sodelovanju sodnijskega odvetnika.

15. Kaj moram storiti za priznanje in izvršitev odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče druge države članice Evropske unije, v Velikem vojvodstvu Luksemburg? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Na podlagi Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih o starševski odgovornosti (v nadaljevanju: „Uredba Bruselj II“) je odločba o starševski avtoriteti, ki jo izda sodišče druge države članice Evropske unije, polnopravno priznana v Velikem vojvodstvu. Z drugimi besedami, za priznanje take odločbe ni potreben noben postopek.

Na vrh straniNa vrh strani

Vendar pa se odločba, ki jo izda sodišče druge države članice Evropske unije, o izvrševanju starševske avtoritete v zvezi s skupnim otrokom strank, ki je tam izvršljiva in ki je bila vročena ali razglašena, v Velikem vojvodstvu začne izvrševati, potem ko je bila tam razglašena za izvršljivo na zahtevo katere koli zainteresirane strani. Zahtevo za razglasitev ugotovitve izvršljivosti je treba predložiti predsedniku okrožnega sodišča v sodelovanju s sodnijskim odvetnikom. Proti odločbi predsednika okrožnega sodišča se je mogoče pritožiti na prizivno sodišče. Proti odločbi prizivnega sodišča je mogoče vložiti ničnostno pritožbo na kasacijsko sodišče.

16. Na katero sodišče v Velikem vojvodstvu Luksemburg se je treba obrniti, če se želi izpodbijati priznanje odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici Evropske unije? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Na podlagi „Uredbe Bruselj II“ lahko vsaka zainteresirana stranka zahteva, da predsednik okrožnega sodišča izda odločbo o nepriznavanju v zvezi s starševsko avtoriteto, ki jo je izreklo sodišče druge države članice Evropske unije. To mora storiti v sodelovanju s sodnijskim odvetnikom.

Zahteva se lahko zavrne samo zaradi naslednjih razlogov:

  • je v očitnem nasprotju z javnim redom;
  • otrok ni bil zaslišan;
  • neupoštevanje pravic obrambe;
  • nezdružljivost z odločbo, izdano v povezanem postopku.

Ena ali druga stranka lahko proti odločbi predsednika okrožnega sodišča vloži priziv na prizivno sodišče. Zoper odločbo prizivnega sodišča je mogoče vložiti ničnostno pritožbo na kasacijsko sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

17. Katero pravo se uporablja v postopku o starševski odgovornosti, če otrok in stranke ne prebivajo v Velikem vojvodstvu Luksemburg ali imajo različno državljanstvo?

  • Haaška konvencija z dne 5. oktobra 1961 o pristojnosti organov in pravu, ki se uporablja, glede varstva mladoletnikov, se nanaša na vse otroke, ki imajo svoje prebivališče v Luksemburgu ali v državi, ki je podpisnica te konvencije. Po luksemburški doktrini je treba člen 3 Konvencije razlagati tako, kot da so vsi vidiki starševske avtoritete, ki se izražajo s posebnimi pravicami avtoritete nad otrokom, podvrženi materialnemu pravu države državljanstva mladoletnika. Tu naj bi šlo predvsem za pravice vodenja otroka, kot je pravica do varstva in vzgoje, pravica do določitve njegovega prebivališča, morda tudi pravica do izbire njegovega izobraževanja. Nasprotno pa bi lahko rekli, da zgornja določba ne zajema pravic in obveznosti o upravljanju njegovega premoženja.

V skladu s členom 15 zgoraj navedene konvencije si Luksemburg pridržuje pristojnost svojih organov, pozvanih za odločanje o razveljavitvi, prekinitvi ali sprostitvi zakonske vezi med staršema mladoletnika, da sprejmejo ukrepe za zaščito njegove osebe ali premoženja. Vendar pa organi drugih držav pogodbenic niso dolžni priznati teh ukrepov.

  • Zunaj primerov, v katerih se uporablja zgoraj navedena konvencija, je treba razlikovati med naravno in zakonito generacijsko sorodstveno vezjo otroka:
    • v primeru naravne generacijske sorodstvene vezi, je pravo, ki se uporablja, pravo državljanstva otroka;
    • v primeru zakonite generacijske sorodstvene vezi otroka se mora pravo, ki ureja učinke zakonske zveze, uporabljati skladno z doktrino, to je:
      • skupno nacionalno pravo staršev, če imata isto državljanstvo;
      • pravo skupnega prebivališča staršev, če imata različno državljanstvo.

V sodni praksi se na splošno priznava, da se po ločitvi staršev uporablja pravo, ki se uporablja za ločitev, to je:

  • nacionalno pravo zakoncev, če imata isto državljanstvo;
  • pravo dejanskega skupnega prebivališča zakoncev, če imata različno državljanstvo;
  • luksemburško pravo, če zakonca z različnim državljanstvom nimata dejanskega skupnega prebivališča

V vsakem primeru je pravo sodišča, tj. luksemburško pravo, vedno v igri kot zakon policije ali javnega reda.

Nadaljnje informacije

  • Legilux, pravni portal vlade Velikega vojvodstva Luksemburg français

« Starševska odgovornost - Splošne informacije | Luksemburg - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo