Evropska komisija > EPM > Starševska odgovornost > Litva

Zadnja sprememba: 21-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Starševska odgovornost - Litva

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pravni izraz „starševska odgovornost“ v praksi? Kakšne so pravice in obveznosti nosilca starševske odgovornosti? 1.
2. Kdo ima običajno starševsko odgovornost za otroka? 2.
3. Če so starši nesposobni ali nepripravljeni izvrševati starševsko odgovornost za otroka, ali je mogoče za to določiti drugo osebo? 3.
4. Če se starša razvežeta ali razideta, kako se v tem primeru reši vprašanje starševske odgovornosti? 4.
5. Če starša skleneta sporazum o starševski odgovornosti, kakšne formalnosti morata spoštovati, da je sporazum pravno zavezujoč? 5.
6. Če se starša ne moreta sporazumeti o starševski odgovornosti, kakšna so alternativna sredstva za reševanje sporov zunaj sodišča? 6.
7. Če starša vložita zadevo pri sodišču, o kakšnih vprašanjih lahko sodnik odloča v zvezi z otrokom? 7.
8. Če sodišče odloči, da ima eden od staršev izključno pravico do varstva in vzgoje otroka, ali to pomeni, da odloča o vsem v zvezi z otrokom, brez predhodnega posvetovanja z drugim od staršev? 8.
9. Če sodišče odloči, da imata starša skupno pravico do varstva in vzgoje otroka, kaj to pomeni v praksi? 9.
10. Pri katerem sodišču ali organu je treba vložiti vlogo za starševsko odgovornost? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti k vlogi? 10.
11. Kateri postopek se pri tem uporablja? Ali je na voljo hitri postopek? 11.
12. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka? 12.
13. Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo o starševski odgovornosti? 13.
14. V nekaterih primerih je treba pri sodišču ali drugem organu vložiti zahtevek za izvršitev odločbe o starševski odgovornosti. Kateri postopek se pri tem uporablja? 14.
15. Kaj je treba storiti, da se odločba o starševski odgovornosti, ki jo izda sodišče v drugi državi članici, prizna in izvrši v Litvi? Kateri postopek se pri tem uporablja? 15.
16. Pri katerem sodišču v Litvi je mogoče vložiti predlog za izpodbijanje odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se pri tem uporablja? 16.
17. Katero pravo se uporablja v postopkih starševske odgovornosti, kadar otrok ali stranki ne prebivata v Litvi ali imata različno državljanstvo? 17.

 

1. Kaj pomeni pravni izraz „starševska odgovornost“ v praksi? Kakšne so pravice in obveznosti nosilca starševske odgovornosti?

Medsebojne pravice in dolžnosti otrok in staršev so urejene v delu IV zvezka III Civilnega zakonika. Člen 3.155 Civilnega zakonika določa, da starši skrbijo za otroke do njihove polnoletnosti ali dokler se ne osamosvojijo. Starši imajo pravico in dolžnost pravilno izobraževati in vzgajati otroke, skrbeti za njihovo zdravje ter, ob upoštevanju njihovega telesnega in duševnega stanja, ustvariti ugodne pogoje za njihov poln in usklajen razvoj, da bo otrok lahko pripravljen na samostojno življenje v družbi. Poglavje XI zvezka III Civilnega zakonika ureja starševske pravice in dolžnosti do otrok, poglavje XII pa določa medsebojne lastninske pravice in dolžnosti staršev in otrok.

V skladu s členom 3.227(2) Civilnega zakonika se posvojitelji štejejo kot otrokovi starši po zakonu od dne, ko sodna odločba o posvojitvi postane pravnomočna, razen pri izjemi iz člena 3.222(4) Zakonika.

2. Kdo ima običajno starševsko odgovornost za otroka?

Člen 3.156 Civilnega zakonika določa, da imata oče in mati enake pravice in dolžnosti do svojih otrok. Starši imajo enake pravice in dolžnosti do svojih otrok, ne glede na to, ali se je otrok rodil staršema, ki sta sklenila zakonsko zvezo ali ne, ali se je rodil po razvezi zakonske zveze, sodni razveljavitvi zakonske zveze ali prenehanju zakonske zveze.

3. Če so starši nesposobni ali nepripravljeni izvrševati starševsko odgovornost za otroka, ali je mogoče za to določiti drugo osebo?

Če so starši nesposobni ali nepripravljeni izvrševati starševsko odgovornost za otroka, je mogoče za to določiti drugo osebo. Za takšne primere je v Civilnem zakoniku predviden institut skrbništva in varstva mladoletnih oseb. Temeljna pravila o določitvi začasnega ali stalnega skrbništva/varstva otroka so zapisana v členih 3.254 in 3.257.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Če se starša razvežeta ali razideta, kako se v tem primeru reši vprašanje starševske odgovornosti?

Če se starša razvežeta, je določitev njune starševske odgovornosti v prihodnje odvisna od načina razveze zakonske zveze.

Če je razveza zakonske zveze sporazumna, morata zakonca predložiti sodišču pogodbo v zvezi s posledicami razveze zakonske zveze (ureditev premoženja, preživnina za otroke itd.). V skladu s členom 3.53(3) Civilnega zakonika sodišče ob izdaji odločbe o razvezi zakonske zveze potrdi pogodbo, ki jo skleneta zakonca v zvezi s posledicami razveze zakonske zveze in ki ureja preživnino za mladoletne otroke in zakonca, prebivališče mladoletnih otrok, sodelovanje zakoncev pri vzgoji otrok ter druge lastninske pravice in dolžnosti. Vsebina pogodbe je vključena v sodno odločbo o razvezi zakonske zveze. Če se okoliščine bistveno spremenijo (bolezen nekdanjega zakonca, nezmožnost za delo itd.), lahko nekdanja zakonca ali eden od njiju pri sodišču zahteva, da ponovno preuči določila in pogoje pogodbe v zvezi s posledicami razveze zakonske zveze.

Če razvezo zakonske zveze zahteva eden od zakoncev, mora biti v zahtevku, ki se vloži pri sodišču, navedeno tudi, kako bo vlagatelj izpolnjeval svoje obveznosti do drugega zakonca in njunih mladoletnih otrok. Pri odobritvi razveze zakonske zveze mora sodišče odločiti o zadevah v zvezi s prebivališčem in preživnino mladoletnih otrok, preživnino zakonca ter ureditvijo skupnega premoženja zakoncev, razen če sta zakonca vprašanja o premoženju uredila s sporazumom, ki ga je overil notar (člen 3.59).

Na vrh straniNa vrh strani

Prenehanje zakonske zveze zaradi krivde enega ali obeh zakoncev. Razveza zakonske zveze zaradi krivde obeh zakoncev ima enake posledice kot sporazumno prenehanje zakonske zveze (členi 3.51 do 3.54). Za postopke razveze zakonske zveze zaradi krivde enega od zakoncev smiselno velja člen 3.59 Zakonika.

V primeru prenehanja življenjske skupnosti lahko eden od zakoncev pri sodišču zahteva potrditev prenehanja življenjske skupnosti, če je zaradi nekaterih okoliščin, ki morda niso odvisne od drugega zakonca, njuno skupno življenje postalo nevzdržno (nemogoče) ali če lahko resno negativno vpliva na interese njunih mladoletnih otrok ali če zakonca ne želita več živeti skupaj. V sodni odločbi o prenehanju življenjske skupnosti mora sodišče določiti zakonca, s katerim bodo živeli otroci, preživnino otrok in sodelovanje očeta (matere), ki ne živi več z drugim zakoncem, pri vzgoji otrok. Oba zakonca lahko skupaj zahtevata, da sodišče potrdi prenehanje življenjske skupnosti, če sta sklenila pogodbo v zvezi s posledicami prenehanja življenjske skupnosti in z njo določila prebivališče, preživnino in vzgojo njunih mladoletnih otrok ter ureditev premoženja in medsebojno preživnino. Če zakonca skleneta pogodbo v zvezi s posledicami prenehanja življenjske skupnosti, sodišče potrdi pogodbo, če je v skladu z javnim redom ter če upošteva pravice in zakonite interese mladoletnih otrok ali enega od zakoncev. Po potrditvi pogodbe sodišče vključi njeno vsebino v sodno odločbo o prenehanju življenjske skupnosti.

5. Če starša skleneta sporazum o starševski odgovornosti, kakšne formalnosti morata spoštovati, da je sporazum pravno zavezujoč?

Če starša živita skupaj, postopek in obliko preživnine določita sporazumno. Za ta sporazum nista določena posebna oblika in red. V skladu s členom 3.193 Civilnega zakonika o sporazumni razvezi (člen 3.51 Zakonika) ali prenehanju življenjske skupnosti (člen 3.73 Zakonika) zakonca skleneta sporazum, ki določa njune medsebojne dolžnosti v zvezi s preživnino mladoletnih otrok ter postopek, znesek in obliko preživnine. Sporazum potrdi sodišče (člen 3.53 Zakonika). Starši mladoletnih otrok lahko sklenejo sporazum o preživnini otrok, tudi če razveza zakonske zveze temelji na drugih razlogih. Če eden od staršev ne ravna v skladu s sporazumom o preživnini mladoletnih otrok, ki ga je potrdilo sodišče, ima drugi od staršev pravico zahtevati, da sodišče izda sklep o izvršbi.

Na vrh straniNa vrh strani

6. Če se starša ne moreta sporazumeti o starševski odgovornosti, kakšna so alternativna sredstva za reševanje sporov zunaj sodišča?

V Litvi ni alternativnih sredstev za reševanje sporov v zadevah v zvezi s starševsko odgovornostjo. Starši lahko medsebojne spore rešujejo le na sodišču.

7. Če starša vložita zadevo pri sodišču, o kakšnih vprašanjih lahko sodnik odloča v zvezi z otrokom?

Če starša vložita zadevo pri sodišču, lahko sodnik odloča o vseh vprašanjih, povezanih z otrokom, vključno s prebivališčem otroka, pravicami do stikov z otrokom, preživnino mladoletnih otrok in drugimi vprašanji iz zahtevka, ki je predložen sodišču.

8. Če sodišče odloči, da ima eden od staršev izključno pravico do varstva in vzgoje otroka, ali to pomeni, da odloča o vsem v zvezi z otrokom, brez predhodnega posvetovanja z drugim od staršev?

V skladu s členom 3.156 Civilnega zakonika imata oče in mati enake pravice in dolžnosti do svojih otrok. Starši imajo enake pravice in dolžnosti do svojih otrok, ne glede na to, ali se je otrok rodil staršema, ki sta sklenila zakonsko zvezo ali ne, ali se je rodil po razvezi zakonske zveze, sodni razveljavitvi zakonske zveze ali prenehanju zakonske zveze. Starši imajo pravico in dolžnost vzgajati otroke; odgovorni so za izobraževanje in razvoj otrok, njihovo zdravje ter duhovno in moralno usmerjanje. Pri izpolnjevanju teh dolžnosti imajo starši prednostno pravico pred pravicami drugih oseb. Starši morajo ustvariti pogoje, ki otrokom omogočajo učenje v starosti, v kateri morajo obiskovati šolo.

Na vrh straniNa vrh strani

Izključna pravica do varstva in vzgoje, ki jo ima eden od staršev, je mogoča le v primeru omejitve starševske avtoritete drugega od staršev. Če starša (oče ali mati) ne opravljata svojih dolžnosti vzgoje otrok, zlorabita starševsko odgovornost, z otroki ravnata kruto, škodljivo vplivata na otroke s svojim nemoralnim vedenjem ali ne skrbita zanje, lahko sodišče izda sodno odločbo, s katero začasno ali neomejeno omeji pooblastila staršev (očetova ali materina). Začasna ali neomejena omejitev starševske avtoritete vključuje začasen odvzem osebnih in lastninskih pravic staršev, ki izhajajo iz sorodstva ali zakona. Vseeno obdržita pravice do stikov z otrokom, razen če je to v nasprotju z interesi otroka. Če je starševska avtoriteta omejena za neomejeno obdobje, je lahko otrok posvojen brez soglasja staršev.

9. Če sodišče odloči, da imata starša skupno pravico do varstva in vzgoje otroka, kaj to pomeni v praksi?

O vseh vprašanjih v zvezi z izobraževanjem otrok in drugimi zadevami v zvezi s starševsko odgovornostjo odločata starša sporazumno. Če se ne moreta dogovoriti, o sporni zadevi odloči sodišče.

Vloge za stik z otrokom ali sodelovanje pri vzgoji otroka lahko vloži otrokov oče, mati ali starši (skrbniki/varuhi) otrokovih poslovno nesposobnih mladoletnih staršev. Sodišče določi postopek za stike tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, pri tem pa upošteva interese otroka in omogoči, da tisti od staršev, ki ne živi z otrokom, kar najbolj sodeluje pri vzgoji otroka. Stiki z otrokom v najmanjšem obsegu se lahko določijo, le če stalni stiki v največjem obsegu negativno vplivajo na interese otroka.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Pri katerem sodišču ali organu je treba vložiti vlogo za starševsko odgovornost? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti k vlogi?

Vlogo za starševsko odgovornost je treba vložiti pri okrožnem sodišču. Formalnosti, ki jih je treba upoštevati, in dokumenti, ki jih je treba priložiti k vlogi, so odvisni od zahtev, navedenih v zahtevku, ter pravic in dolžnosti, v zvezi s katerimi poteka spor ali ki jih je treba rešiti ali določiti (tj. od vsebine starševske odgovornosti).

11. Kateri postopek se pri tem uporablja? Ali je na voljo hitri postopek?

Glavne sporne točke in vprašanja o starševski odgovornosti preuči sodišče v poenostavljenem postopku.

12. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Pravno pomoč je mogoče dobiti na podlagi Zakona o pravni pomoči (Zakon o pravni pomoči, ki jo zagotavlja država). Pridobitev pravne pomoči je odvisna od finančnega položaja osebe.

13. Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo o starševski odgovornosti?

Da.

14. V nekaterih primerih je treba pri sodišču ali drugem organu vložiti zahtevek za izvršitev odločbe o starševski odgovornosti. Kateri postopek se pri tem uporablja?

Odločbe sodišč prisilno izvršujejo sodni izvršitelji.

15. Kaj je treba storiti, da se odločba o starševski odgovornosti, ki jo izda sodišče v drugi državi članici, prizna in izvrši v Litvi? Kateri postopek se pri tem uporablja?

Priznanje odločb tujega sodišča ureja Zakonik o civilnem postopku. Zahtevek za priznanje tuje odločbe sodišča se vloži pri pritožbenem sodišču Litve. Stranka, ki zahteva priznanje, predloži sodno odločbo, njen prevod v litovščino, potrditev, da je odločba veljavna, in dokazila, da je bila druga stranka ustrezno obveščena o kraju in času obravnave.

Na vrh straniNa vrh strani

16. Pri katerem sodišču v Litvi je mogoče vložiti predlog za izpodbijanje odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se pri tem uporablja?

Pritožba se predloži vrhovnemu sodišču Litve. Preuči se po razveljavitvenem postopku v skladu z Zakonikom o civilnem postopku.

17. Katero pravo se uporablja v postopkih starševske odgovornosti, kadar otrok ali stranki ne prebivata v Litvi ali imata različno državljanstvo?

Pravo, ki se uporablja za ugotavljanje rodu otroka (pozakonitev), ureja člen 1.31 Civilnega zakonika. Rod otroka (ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva) se ugotavlja po pravu države, katere državljan je otrok ob rojstvu, ali po pravu države, v kateri je imel otrok stalno prebivališče ob rojstvu, ali po pravu države, v kateri ima stalno prebivališče eden od otrokovih staršev, ali po pravu države, katere državljan je bil eden od staršev v času otrokovega rojstva, glede na to, katero pravo je za otroka najugodnejše. Posledice pozakonitve ureja pravo države, kjer ima otrok stalno prebivališče. Če ima otrok ali eden od njegovih staršev stalno prebivališče v Republiki Litvi, o vprašanjih v zvezi s pozakonitvijo odločajo sodišča ali drugi državni organi Republike Litve. Poslovno sposobnost staršev (očeta ali matere) za potrditev očetovstva (materinstva) ureja pravo države, kjer ima eden od staršev v času potrditve stalno prebivališče. Obliko potrditve očetovstva (materinstva) ureja pravo države, kjer je potrditev opravljena, ali pravo države, kjer ima otrok stalno prebivališče. Enake določbe se uporabljajo tudi za pozakonitev nezakonskega otroka.

Katero pravo se uporablja za odnose med starši in otrokom, določa člen 1.32. Osebna in premoženjska razmerja med starši in otrokom ureja pravo države, kjer ima otrok stalno prebivališče. Če nima nobeden od staršev stalnega prebivališča v državi, kjer ima otrok stalno prebivališče, otrok in starši pa so državljani iste države, se uporablja pravo države skupnega državljanstva.

Pravo, ki se uporablja v zvezi z zaščito mladoletnikov, skrbništvom in varstvom, je določeno v skladu s Haaško konvencijo z dne 5. oktobra 1961 o pooblastilih organov in uporabnem pravu za zaščito mladoletnikov (The Hague Convention of 5 October 1961 concerning the Powers of Authorities and the Law Applicable in Respect of the Protection of Minors).

Preživninske obveznosti (preživnino) v družini ureja Haaška konvencija z dne 2. oktobra 1973 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (The Hague Convention of 2 October 1973 on the Law Applicable to Maintenance Obligations).

« Starševska odgovornost - Splošne informacije | Litva - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 21-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo