Evropska komisija > EPM > Starševska odgovornost > Nemčija

Zadnja sprememba: 02-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Starševska odgovornost - Nemčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj dejansko pomeni pravni izraz „starševska odgovornost“? Kakšne so pravice in obveznosti nosilca starševske odgovornosti? 1.
2. Kdo je ponavadi nosilec starševske odgovornosti do otroka? 2.
3. Ali je mogoče za izvrševanje starševske odgovornosti določiti drugo osebo, če starši tega nočejo ali ne želijo? 3.
4. Kako se ureja vprašanje starševske odgovornosti, če se starša razvežeta ali razideta? 4.
5. Katere formalnosti morata starša spoštovati pri sklenitvi sporazuma o starševski odgovornosti, da je ta sporazum pravno zavezujoč? 5.
6. Katera alternativna sredstva so za reševanje spora zunaj sodišča na voljo staršem, kadar se ti ne morejo sporazumeti o starševski odgovornosti? 6.
7. O katerih vprašanjih v zvezi z otrokom lahko odloča sodnik, če starša zadevo predložita sodišču? 7.
8. Če sodišče odloči, da ima eden od staršev izključno pravico do varstva in vzgoje otroka, ali to pomeni, da odloča o vsem v zvezi z otrokom brez predhodnega posvetovanja z drugim od staršev? 8.
9. Če sodišče odloči, da imata starša skupno pravico do varstva in vzgoje otroka, kaj to pomeni v praksi? 9.
10. Pri katerem sodišču ali organu je treba vložiti vlogo v zvezi s starševsko odgovornostjo? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti k vlogi? 10.
11. Kateri postopek se pri tem uporablja? Ali je na voljo skrajšani postopek? 11.
12. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka? 12.
13. Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo o starševski odgovornosti? 13.
14. V nekaterih primerih je morda treba pri sodišču ali drugem organu vložiti zahtevek za izvršitev odločbe o starševski odgovornosti. Kateri postopek se pri tem uporablja? 14.
15. Kaj je treba storiti, da se odločba o starševski odgovornosti, ki jo izda sodišče v drugi državi članici, prizna in izvrši v Nemčiji? Kateri postopek se pri tem uporablja? 15.
16. Pri katerem sodišču v Nemčiji je treba vložiti predlog za izpodbijanje odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se pri tem uporablja? 16.
17. Katero pravo se uporablja v postopkih starševske odgovornosti, kadar otrok ali stranki ne prebivata v Nemčiji ali imata različno državljanstvo? 17.

 

1. Kaj dejansko pomeni pravni izraz „starševska odgovornost“? Kakšne so pravice in obveznosti nosilca starševske odgovornosti?

„Starševska odgovornost“ zajema vse pravice in obveznosti staršev do otroka. Pomemben del starševske odgovornosti sta varstvo in vzgoja. Starši imajo obveznost in pravico do varstva in vzgoje mladoletnih otrok. To zajema skrb za otroka, upravljanje njegovega premoženja in zastopanje otroka. Starševska odgovornost vključuje tudi pravico do stikov z otrokom in preživninsko obveznost do otroka.

2. Kdo je ponavadi nosilec starševske odgovornosti do otroka?

Starši imajo skupno pravico do varstva in vzgoje otroka, če:

  1. je otrok rojen v zakonski zvezi;
  2. starši sklenejo zakonsko zvezo po rojstvu otroka;
  3. starši izjavijo, da sprejmejo skupno pravico do varstva in vzgoje (izjava o skupnem varstvu in vzgoji).

Izjavo o skupnem varstvu in vzgoji mora potrditi Urad za mladinsko skrbništvo (Jugendamt) ali overiti notar. Če starša ne predložita izjave o skupni pravici do varstva in vzgoje ter nista sklenila zakonske zveze, ima mati izključno pravico do varstva in vzgoje otroka.

V skladu z nemško zakonodajo se šteje, da je pravica staršev do stikov z otrokom na splošno v otrokovo korist, zato je otroku po zakonu zagotovljena pravica do stikov s starši. Oba od staršev imata pravico in dolžnost do stikov z otrokom.

Pravica do stikov z otrokom pomeni, da lahko starši redno vidijo otroka in se z njim pogovarjajo. Vključuje stik po pošti in telefonu ter osebni stik.

Na vrh straniNa vrh strani

Preživninsko obveznost, ki jo zajema pravica do varstva in vzgoje otroka, imata oba od staršev. Starši se sami odločijo, kako bodo skrbeli za otroke, dokler ti ne sklenejo zakonske zveze. Odločijo se lahko na primer, da ga bodo preživljali doma (hrana in nastanitev, oblačila itd.).

Če starši ne živijo skupaj, tisti od staršev, s katerim otrok živi, običajno prispeva k preživljanju tako, da skrbi za otroka in ga vzgaja. Od njega se ne pričakuje, da bo prispeval finančna sredstva. Drugi od staršev pa mora zagotoviti finančni prispevek.

3. Ali je mogoče za izvrševanje starševske odgovornosti določiti drugo osebo, če starši tega nočejo ali ne želijo?

Če starši ne morejo izvajati starševske odgovornosti ali če niso upravičeni do zastopanja mladoletnega otroka v njegovih osebnih ali premoženjskih zadevah, se imenuje skrbnik. Skrbnik se imenuje z odredbo skrbniškega sodišča.

4. Kako se ureja vprašanje starševske odgovornosti, če se starša razvežeta ali razideta?

Če imajo starši skupno pravico do varstva in vzgoje otroka, vendar se razidejo, lahko to pravico še vedno izvršujejo skupaj ne glede na to, ali so v zakonski zvezi ali ne.

Vendar lahko eden od staršev pri družinskem sodišču zahteva dodelitev izključne pravice do varstva in vzgoje otroka. Sodišče odobri takšno vlogo, če je odvzem skupne pravice do varstva in vzgoje otroka ter prenos te pravice enemu od staršev v korist otroka.

Tudi če se starši razvežejo, se to odobri le na predlog enega od staršev. Če tega ne zahteva nobeden od staršev, starši obdržijo skupno pravico do varstva in vzgoje.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Katere formalnosti morata starša spoštovati pri sklenitvi sporazuma o starševski odgovornosti, da je ta sporazum pravno zavezujoč?

O načinu izvajanja starševske odgovornosti se starši običajno odločijo sami in ni predpisan. Če starši živijo ločeno, lahko skupaj z Uradom za mladinsko skrbništvo najdejo skupno rešitev, kako bodo skrbeli za otroke. Takšen dogovor je lahko podlaga za sodno odločbo o starševski odgovornosti. Če se starši strinjajo, da bo za varstvo in vzgojo otrok skrbel le eden od staršev, lahko pri družinskem sodišču zahtevajo izdajo takšne odredbe.

Poleg tega se lahko starši neformalno dogovorijo o pravici do stikov z otrokom. Če se takšen sporazum sklene na sodišču, zavezuje stranke kot sodna odločba in se lahko sodno izvrši, če jo potrdi sodišče.

6. Katera alternativna sredstva so za reševanje spora zunaj sodišča na voljo staršem, kadar se ti ne morejo sporazumeti o starševski odgovornosti?

Če starši ne morejo rešiti sporov sami, lahko poiščejo pomoč pri Uradu za mladinsko skrbništvo ali drugem organu za zadeve mladostnikov. Ta jim bo svetoval in jim pomagal, da se dogovorijo. Zbirka podatkov o vseh svetovalnih centrih je na voljo na naslovu www.dajeb.de Deutsch. Staršem pomagajo najti sporazumno rešitev tudi službe za mediacijo. Več informacij o družinski mediaciji je na voljo na naslovu www.bafm-mediation.de Deutsch.

Na vrh straniNa vrh strani

7. O katerih vprašanjih v zvezi z otrokom lahko odloča sodnik, če starša zadevo predložita sodišču?

Sodnik lahko odloča o pravici staršev do varstva in vzgoje otrok, ureditvi stikov z otrokom, vrnitvi otroka in preživninski obveznosti. Sodišče lahko odredi tudi kakršne koli druge ukrepe, ki so potrebni za varovanje otrokovih koristi.

8. Če sodišče odloči, da ima eden od staršev izključno pravico do varstva in vzgoje otroka, ali to pomeni, da odloča o vsem v zvezi z otrokom brez predhodnega posvetovanja z drugim od staršev?

Da. Tisti od staršev, ki nima pravice do varstva in vzgoje otroka, nima pravice odločati o vprašanjih v zvezi z otrokom. Vendar je upravičen do stikov z otrokom in lahko na podlagi utemeljenega interesa zahteva, da ga drugi od staršev obvešča o otrokovem osebnem položaju.

9. Če sodišče odloči, da imata starša skupno pravico do varstva in vzgoje otroka, kaj to pomeni v praksi?

Če imajo starši skupno pravico do varstva in vzgoje otroka ter živijo skupaj, se morajo dogovoriti o vseh vprašanjih v zvezi z varstvom in vzgojo otroka.

Če starši ne živijo skupaj, se morajo dogovoriti le o vprašanjih, ki so bistvena za otroka. Tisti od staršev, s katerim otrok živi, ima izključno pravico odločanja o vprašanjih, povezanih z vsakodnevnim življenjem.

10. Pri katerem sodišču ali organu je treba vložiti vlogo v zvezi s starševsko odgovornostjo? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente je treba priložiti k vlogi?

Družinska sodišča (oddelki občinskih sodišč) so običajno pristojna v postopkih, povezanih s pravico staršev do varstva in vzgoje (starševska odgovornost). Vloga se lahko vloži pri sodni pisarni pristojnega sodišča ali občinskega sodišča. Starši potrebujejo pravnega zastopnika le v izjemnih primerih, npr. pri vlogah v postopku za razvezo zakonske zveze. Nemogoče je določiti, katere dokumente je treba priložiti, ker to odloči sodišče v posameznem primeru.

Na vrh straniNa vrh strani

Če ob rojstvu otroka starši niso poročeni, lahko eden od staršev ali uradnik pri Uradu za mladinsko skrbništvo potrdi izjavo o skupnem varstvu in vzgoji otroka (v smislu skupnega prevzema pravice do varstva in vzgoje otroka).

11. Kateri postopek se pri tem uporablja? Ali je na voljo skrajšani postopek?

V postopkih v zvezi s starševsko odgovornostjo se uporablja tako imenovano načelo poizvedovanja po uradni dolžnosti (Amtsermittlung). To pomeni, da ima sodišče pravico in dolžnost po lastni presoji izvesti poizvedbo, s katero ugotovi dejansko stanje, na katerem bo utemeljilo odločitev, in izvajati dokaze, ki so po njegovem mnenju potrebni, pri tem pa ni vezan na zahtevke zadevnih strank.

V takšnem glavnem postopku se lahko odredijo začasni ukrepi, in sicer pri samostojnem začetku postopka in v povezavi s postopkom razveze zakonske zveze, ki še poteka.

12. Ali je mogoče dobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Vsak državljan, ki zaradi osebnih ali ekonomskih okoliščin ne more kriti stroškov postopka, ki jih lahko krije le delno ali le v več obrokih, lahko vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek pred civilnim sodiščem. Dodelitev je odvisna od tega, ali je uspeh nameravane tožbe ali obrambe dovolj verjeten, poleg tega tožba ali obramba ne sme biti zavajajoča. Namen tega je zagotoviti, da imajo tudi osebe z omejenim dohodkom dostop do sodišč. Brezplačna pravna pomoč zajema – glede na dohodek zadevne osebe – celoten prispevek za pravne stroške in stroške za odvetnika ali le njegov del.

Na vrh straniNa vrh strani

13. Ali je mogoče vložiti pritožbo zoper odločbo o starševski odgovornosti?

Vloži se lahko pritožba zoper odločbo o starševski odgovornosti v glavnem postopku. Pri tem ni pomembno, ali se je postopek začel zaradi vprašanja starševske odgovornosti (v tem primeru je dopustna pritožba, ki se lahko vloži v določenem roku) ali kot dodatna zadeva v postopku razveze zakonske zveze (vloži se pritožba (Berufung)).

V obeh primerih je treba pritožbo vložiti v enem mesecu od vročitve odločbe.

Začasni ukrepi se lahko zahtevajo s takojšnjo pritožbo na ustni obravnavi. Vendar jo je treba vložiti v dveh tednih. Začasni ukrepi se lahko razveljavijo tudi z drugimi sodnimi odločbami.

14. V nekaterih primerih je morda treba pri sodišču ali drugem organu vložiti zahtevek za izvršitev odločbe o starševski odgovornosti. Kateri postopek se pri tem uporablja?

Pri vrnitvi otroka v skladu s pravico do stikov se ne sme uporabiti sila zoper otroka. Vendar pa lahko v primeru prisilne vrnitve otroka k enemu od staršev sodni izvršitelj uporabi prisilne ukrepe. Običajno mora sodišče najprej opozoriti, da se lahko uporabi sila ali da se lahko zadevni osebi odvzame prostost, če se otrok ne vrne.

15. Kaj je treba storiti, da se odločba o starševski odgovornosti, ki jo izda sodišče v drugi državi članici, prizna in izvrši v Nemčiji? Kateri postopek se pri tem uporablja?

Odločbe o starševski odgovornosti, izdane v drugi državi članici, se v Nemčiji priznajo brez posebnega postopka v skladu z Uredbo (ES) št. 1347/2000.

Na vrh straniNa vrh strani

Preden se lahko odločba o starševski odgovornosti, izdana v drugi državi članici, izvrši v Nemčiji, mora biti razglašena za izvršljivo v posebnem postopku v skladu z Uredbo, tj. zagotoviti je treba, da je izvršitev odločbe v Nemčiji dopustna. Vložiti je treba zahtevek za izdajo izvršilnega naloga. Vloži se v skladu z Uredbo pri družinskem sodišču višjega deželnega sodišča, ki je krajevno pristojno.. Zahtevku je treba priložiti izvod odločbe in potrdilo sodišča države članice izvora. Pri tem ni potrebno, da zadevno osebo zastopa odvetnik. Odločitev sprejme družinsko sodišče v postopku, ki ga začne ena od strank, brez ustne obravnave. Pritožbo zoper odločbo družinskega sodišča je treba vložiti pri višjem deželnem sodišču. Pritožbo zoper odločbo višjega deželnega sodišča je treba vložiti pri zveznem sodišču. Uredbo (ES) št. 1347/2000 je nadomestila nova uredba o starševski odgovornosti, ki je začela veljati 1. marca 2005. Nova uredba določa, da se nekatere odločbe o pravici do stikov z otrokom in sodne odločbe o vrnitvi otroka izvršijo brez predhodne razglasitve izvršljivosti.

16. Pri katerem sodišču v Nemčiji je treba vložiti predlog za izpodbijanje odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici? Kateri postopek se pri tem uporablja?

Predlog za izpodbijanje odločbe o starševski odgovornosti je treba običajno vložiti pri družinskem sodišču višjega deželnega sodišča, ki je pristojno glede na prebivališče vlagatelja ali zadevnega otroka.

17. Katero pravo se uporablja v postopkih starševske odgovornosti, kadar otrok ali stranki ne prebivata v Nemčiji ali imata različno državljanstvo?

Starševsko odgovornost ureja pravo, ki se uporablja v kraju prebivališča otroka (člen 21 nemškega Uvedbenega zakona Civilnega zakonika (EGBGB)), razen če se uporablja Konvencija o zaščiti mladoletnikov iz leta 1961.

« Starševska odgovornost - Splošne informacije | Nemčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 02-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo