Evropska komisija > EPM > Starševska odgovornost

Zadnja sprememba: 02-03-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Starševska odgovornost - Splošne informacije

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Vzgoja in varstvo otrok

Vsi otroci potrebujejo vzgojo in varstvo. V večini primerov so za to odgovorni starši otrok. Zato se izraz „starševska odgovornost“ uporablja za opisovanje obveznosti in pravic v zvezi z vzgojo in varstvom otroka.

Pojem „starševska odgovornost“ obsega obveznosti in pravice glede vzgoje in varstva otroka ter skrbi za njegovo premoženje. To vključuje odgovornost za zagotovitev, da ima otrok bivališče, hrano in obleko, ter odgovornost za vzgajanje otroka. Vključuje odgovornost za skrb za otrokovo premoženje, če ga ima. Vključuje tudi pravico do pravnega zastopanja otroka.

Osebe, ki imajo starševsko odgovornost do otroka, se lahko imenujejo „nosilci starševske odgovornosti“. V večini primerov nosijo to odgovornost starši otroka. Če pa so starši umrli ali niso več sposobni ali pooblaščeni, da bi skrbeli za svojega otroka, se lahko za zastopanje otroka določi skrbnik. Skrbnik je lahko sorodnik, tretja oseba ali institucija.

Dokler starši živijo skupaj, ponavadi starševsko odgovornost nad svojimi otroki izvršujejo skupaj v skladu z zakonom. Če pa se starši razvežejo ali razidejo, se morajo odločiti, kako se bo ta odgovornost izvrševala v prihodnje. Starši se lahko odločijo, da bo otrok živel izmenično pri obeh starših ali pri enem od njih. V zadnjem primeru ima drugi starš ponavadi pravico obiskovanja otroka ob določenih terminih. Starši se o teh zadevah lahko sporazumno dogovorijo ali zadevo predajo sodišču.

Če se uporabi sodna pot, sodišče odloči, kateremu od staršev dodeli skrbništvo nad otrokom. Nosilec skrbništva med drugim odloči, kje bo otrok živel. Sodišče lahko odloči, da imata skrbništvo nad otrokom oba starša (skupno skrbništvo) ali da ima skrbništvo eden od staršev (izključno skrbništvo). Kadar se za enega od staršev določi izključno skrbništvo, se drugemu staršu pogosto dodeli pravica, da je z otrokom med določenimi obdobji (pravice do stikov z otrokom ali pravice obiskovanja).

Pravila o skrbništvu in pravicah do stikov se med državami članicami razlikujejo. S klikom na zastave držav članic lahko pridobite informacije o zadevnih nacionalnih zakonih.

V nekaterih primerih se lahko zahteva sodba o starševski odgovornost, priznana in izvršena v drugi državi članici. Od 1. marca 2001 določa pravila na tem področju uredba Sveta. Starševsko odgovornost obravnava tudi predlog Komisije z dne 3. maja 2002. Informacije o tem lahko najdete s klikom na ikono „Pravo Skupnosti“.

O starševski odgovornosti obstajajo številne mednarodne konvencije.

Informacije o tem lahko najdete s klikom na ikono „Mednarodno pravo“.

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 02-03-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo