Evropska komisija > EPM > Starševska odgovornost > Belgija

Zadnja sprememba: 30-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Starševska odgovornost - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni pojem „starševska odgovornost“ v praksi? Katere so pravice in obveznosti nosilca starševske odgovornosti? 1.
2. Kdo ima praviloma starševsko odgovornost do otroka? 2.
3. Ali se lahko, če sta starša nesposobna izvrševati starševsko odgovornost do svojih otrok ali je nočeta izvrševati, namesto njiju imenuje druga oseba? 3.
4. Kako se odloči o načinu izvrševanja starševske odgovornosti v prihodnosti, če se starša razvežeta ali ločita? 4.
5. Katere formalnosti morata starša spoštovati pri sklenitvi sporazuma o starševski odgovornosti, da je ta sporazum pravno zavezujoč? 5.
6. Katera so alternativna sredstva za rešitev spora brez sodišča, če se starša ne moreta sporazumeti o starševski odgovornosti? 6.
7. O katerih vprašanjih v zvezi z otrokom lahko odloča sodnik, če starša zadevo predložita sodišču? 7.
8. Če sodišče dodeli skrbništvo nad otrokom samo enemu roditelju, ali to pomeni, da lahko ta roditelj odloča o vseh vprašanjih glede otroka brez predhodnega posvetovanja z drugim? 8.
9. Kaj pomeni v praksi, če sodišče dodeli skrbništvo nad otrokom obema staršema? 9.
10. Pri katerem sodišču ali organu je treba vložiti vlogo v zvezi s starševsko odgovornostjo? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti vlogi? 10.
11. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? Ali obstaja hitri postopek? 11.
12. Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka? 12.
13. Ali je zoper odločbo o starševski odgovornosti mogoče vložiti pritožbo? 13.
14. V nekaterih primerih je morda treba pri sodišču ali drugem organu vložiti zahtevek za izvršitev odločbe o starševski odgovornosti. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? 14.
15. Kaj je treba storiti, da se odločba o starševski odgovornosti, ki jo izda sodišče v drugi državi članici EU, prizna in izvrši v Belgiji? Kateri postopek se uporablja v teh primerih? 15.
16. Pri katerem sodišču v Belgiji je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici EU? Kateri postopek se uporablja v teh primerih? 16.
17. Katero pravo se uporablja v postopku o starševski odgovornosti, če otrok ali stranke ne prebivajo v Belgiji ali imajo različno državljanstvo? 17.

 

1. Kaj pomeni pojem „starševska odgovornost“ v praksi? Katere so pravice in obveznosti nosilca starševske odgovornosti?

Glavna pravila o starševski odgovornosti so združena v členih 371 do 387b Civilnega zakonika. Člen 203(1) Civilnega zakonika prav tako navaja nekatere dolžnosti staršev (nastanitev, podpora, nadzor, izobraževanje in poklicno usposabljanje – zadnja dolžnost lahko obstaja tudi po polnoletnosti otroka).

Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka (ko ta dopolni 18 let) ali njegovo osamosvojitvijo. V okviru različnih vidikov roditeljske pravice razlikujemo med varstvom osebnosti otroka, upravljanjem otrokovega premoženja in določenimi posebnimi pravicami staršev. Varstvo osebnosti otroka se lahko razdeli na dva dela: prvič – „skrbništvo“, ki obsega „skupno življenje“ z otrokom (tj. skrb za otroka, nadzor otroka in sprejemanje odločitev o izobraževanju, ki so povezane s skupnim življenjem otroka s starši), in drugič – pravica otroka do izobraževanja, ki zadeva sprejemanje odločitev, povezanih s podporo otroku, izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Kar zadeva upravljanje otrokovega premoženja, ločimo med pravico do upravljanja otrokovega premoženja in pravico užitka tega premoženja. Posebne pravice lahko pomenijo pravice staršev v zvezi s poroko, posvojitvijo in osamosvojitvijo otroka.

2. Kdo ima praviloma starševsko odgovornost do otroka?

Roditeljsko pravico v primeru mladoletnega otroka ponavadi izvršujeta oba starša skupaj. Ne glede na to, ali starša živita skupaj ali ne in ali sta poročena ali ne, oba skupaj izvršujeta različne pravice v okviru roditeljske pravice, če je vzpostavljen otrokov odnos do vsakega izmed njiju (člena 373 in 374 Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

Če sorodstvo z očetom ali materjo ni ugotovljeno ali če je eden od staršev mrtev, odsoten ali nesposoben izraziti svojo voljo, izvršuje drugi od staršev roditeljsko pravico sam.

V nekaterih primerih pa lahko pristojni sodnik zaupa otroka v varstvo in vzgojo izključno enemu od staršev.

3. Ali se lahko, če sta starša nesposobna izvrševati starševsko odgovornost do svojih otrok ali je nočeta izvrševati, namesto njiju imenuje druga oseba?

Kadar se starša nista sporazumela o otrokovem bivališču, pomembnih odločitvah v zvezi z zdravjem, izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem, otrokovim prostim časom in verski ali duhovni vzgoji, ali če je sporazum v nasprotju z otrokovimi koristmi, lahko sodnik zaupa otroka v varstvo in vzgojo izključno enemu od staršev; drugi roditelj ohrani osebni stik z otrokom v skladu z določenimi pogoji in pravico do nadzorovanja izobraževanja otroka. Če nobeden od staršev ni sposoben izvrševati roditeljske pravice, obstajajo razlogi za uvedbo postopka za postavitev skrbnika (člen 375 Civilnega zakonika).

4. Kako se odloči o načinu izvrševanja starševske odgovornosti v prihodnosti, če se starša razvežeta ali ločita?

Ločitev ali razveza staršev teoretično nimata nobenega vpliva na pravila o roditeljski pravici (v praksi pa je zaradi ločitve lahko onemogočeno skupno izvrševanje roditeljske pravice). Pravno načelo se glasi, da oba starša skupaj izvršujeta roditeljsko pravico (glej točko 2). Vendar pa lahko sodnik v skladu s členom 374 Civilnega zakonika v zgoraj navedenih okoliščinah zaupa otroka v varstvo in vzgojo izključno enemu od staršev (glej točko 3).

Na vrh straniNa vrh strani

Starša se seveda lahko sporazumeta o praktičnih podrobnostih izvrševanja roditeljske pravice, če so pri tem vedno zagotovljene otrokove koristi.

Urejene morajo biti praktične podrobnosti v zvezi z otrokovim prebivališčem, tj. mestom, kjer se otrok vpiše v register prebivalstva, in v zvezi s prispevkom staršev glede preživljanja otroka, izobraževanja in poklicnega usposabljanja.

5. Katere formalnosti morata starša spoštovati pri sklenitvi sporazuma o starševski odgovornosti, da je ta sporazum pravno zavezujoč?

Strankama ni treba iti na sodišče, temveč lahko skleneta zasebni sporazum, ki ureja vprašanje roditeljske pravice. Če želita, da bi se ta odločitev lahko po potrebi izvršila, morata sporazum predložiti pristojnemu sodniku, ki ga pregleda, da ugotovi, ali so zagotovljene otrokove koristi.

Glede na okoliščine in vrsto ločitve se morata stranki obrniti bodisi na mirovnega sodnika, ki odloča o nujnih in začasnih ukrepih v zvezi z začasno ločitvijo zakoncev ali oseb v zunajzakonski skupnosti (člena 223 in 1479 Civilnega zakonika), bodisi na sodišče za mladoletnike (v skladu s členom 387a Civilnega zakonika), ki izdaja odločbe v zvezi z roditeljsko pravico, ali pa na prvostopenjsko sodišče in sodišče, ki odloča o zadevi v okviru razveze strank.

V primeru razveze zaradi nepopravljivega spora med zakoncema (glej „Ločitev - Belgija“) lahko stranki kadar koli v postopku prosita sodnika, da odobri sporazum o začasnih ukrepih v zvezi z otroki. Sodnik lahko zavrne prošnjo za odobritev, če je sporazum v nasprotju s koristmi otroka. Kadar sporazum ne obstaja ali v primeru delnega sporazuma, o vprašanju odloča sodnik posameznik. Stranki se lahko obrneta tudi neposredno na sodnika posameznika. Po razvezi izvršujeta varstvo osebnosti otroka in upravljanje otrokovega premoženja oba starša skupaj ali tista stranka, ki ji je bil na podlagi prejšnjih odločb otrok zaupan v varstvo in vzgojo. Sodišče za mladoletnike lahko na zahtevo obeh staršev, samo enega od staršev ali tožilstva spremeni kakršno koli odločbo v zvezi z roditeljsko pravico.

Na vrh straniNa vrh strani

V primeru sporazumne razveze (glej „Ločitev - Belgija“) morata stranki v sporazumu, sklenjenem pred razvezo, določiti ukrepe v zvezi z roditeljsko pravico (izvrševanje roditeljske pravice, pravica do stikov, upravljanje otrokovega premoženja) in praktične podrobnosti v zvezi s prispevkom vsakega od staršev glede preživljanja otroka, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, ki bodo veljale med postopkom za razvezo in po razvezi. Tožilstvo izrazi svoje mnenje, sodnik pa lahko črta ali spremeni vsako ureditev, ki nasprotuje koristim mladoletnih otrok. Sodnik razveže zakonsko zvezo in odobri sporazum glede mladoletnih otrok.

6. Katera so alternativna sredstva za rešitev spora brez sodišča, če se starša ne moreta sporazumeti o starševski odgovornosti?

Sodnik, ki je že seznanjen z zadevo, lahko strankama z njuno privolitvijo predlaga družinsko mediacijo, stranki pa lahko tudi sami vložita zahtevo za družinsko mediacijo (člen 1734 Zakonika o pravosodju). Mediator poskuša doseči delni ali popolni sporazum. Sodnik sme zavrniti zahtevo za odobritev sporazuma samo, če je ta v nasprotju z javnim redom ali če je sporazum, ki je bil dosežen ob zaključku družinske mediacije, v nasprotju z otrokovimi koristmi. Poleg tega lahko vsaka stranka predlaga, da bi se mediacija uporabila neodvisno od kakršnega koli sodnega postopka (člen 1730 Zakonika o pravosodju). Za sporazum, ki je bil dosežen s pomočjo mediatorja z licenco, lahko prav tako velja zahteva za odobritev pod zgoraj navedenimi pogoji.

Končno pa ne more nič preprečiti strankama, da se ne bi posvetovali s strokovnjaki (socialnimi delavci, psihologi, otroškimi psihiatri) za oblikovanje argumentiranega mnenja ali da ne bi zaprosili, da se v postopku imenuje strokovnjak. V okviru zgoraj omenjenega postopka lahko tožilstvo pozove socialne službe, da pridobijo podatke o otrocih, sodnik pa upošteva mnenja otrok (člen 931 Zakonika o pravosodju).

Na vrh straniNa vrh strani

7. O katerih vprašanjih v zvezi z otrokom lahko odloča sodnik, če starša zadevo predložita sodišču?

Sodnik mora odločiti o izvrševanju roditeljske pravice. Odločitev je odvisna od želja, ki so jih izrazili starša in otrok, če je ta dovolj star, da lahko sprejema odločitve, od situacije in od okoliščin primera. Če se starša ne moreta sporazumeti o vprašanjih glede otroka (bivališče, pomembne odločitve v zvezi z zdravjem, izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem, prostočasnimi dejavnostmi in versko ali duhovno vzgojo) ali če sodnik meni, da je sporazum v nasprotju s koristmi otroka, lahko sodnik zaupa otroka v varstvo in vzgojo izključno enemu od staršev. Sodnik lahko sprejme tudi odločitve v zvezi z izobraževanjem, ki bi se sicer lahko sprejele samo s privolitvijo staršev. Sodnik določi ureditev, ki staršu, ki ne izvršuje roditeljske pravice, omogoča ohranitev stikov z otrokom. Stiki se lahko odklonijo samo na podlagi zelo utemeljenih razlogov.

Roditelj, ki ne izvršuje roditeljske pravice, ohrani pravico do nadzorovanja izobraževanja otroka. Če zadevni roditelj v zvezi s tem ne dobi uporabnih informacij od drugega roditelja ali tretjih oseb, lahko v interesu otroka predloži zadevo sodišču za mladoletnike.

Sodnik v vsakem primeru določi praktične podrobnosti v zvezi s prebivališčem in mestom, kjer se otrok vpiše v register prebivalstva.

Sodnik lahko odloči tudi o praktičnih podrobnostih v zvezi s prispevki staršev glede preživljanja otroka, izobraževanja in poklicnega usposabljanja.

Stranki lahko sodniku odstopita določena vprašanja, kot je razdelitev počitnic med staršema, delitev nekaterih stroškov in vpis v šolo. To je odvisno od vsakega posameznega primera.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Če sodišče dodeli skrbništvo nad otrokom samo enemu roditelju, ali to pomeni, da lahko ta roditelj odloča o vseh vprašanjih glede otroka brez predhodnega posvetovanja z drugim?

Dejstvo, da je bila enemu od roditeljev dodeljena izključna roditeljska pravica, ne pomeni, da ima ta roditelj popolnoma proste roke v zvezi z odločitvami, ki se nanašajo na otroka. Treba je upoštevati sporazume, dosežene v vsakem posameznem primeru. Razen tega (glej točko 7) drugi roditelj ohrani pravico do nadzorovanja izobraževanja otroka. Skupna selitev z otrokom, ne da bi bil o tem obveščen drugi roditelj, lahko vpliva na otrokovo bivališče, pravico do stikov itd. V takem primeru lahko stranka, ki ni bila obveščena ali ki se ne strinja, zadevo predloži sodišču za mladoletnike (člena 374 in 387a Civilnega zakonika) ali v nujnih primerih sodniku posamezniku (člen 584 Zakonika o pravosodju).

9. Kaj pomeni v praksi, če sodišče dodeli skrbništvo nad otrokom obema staršema?

To pomeni, da oba starša izvršujeta in bosta naprej izvrševala elemente roditeljske pravice („skrbništvo“ nad otrokom, pravico do izobraževanja, pravico do zakonitega upravljanja in zakonitega užitka otrokovega premoženja) ter da nobeden od staršev ne sme sam sprejeti odločitve, ki bi drugega roditelja ovirala v izvrševanju njegovih pravic. Vsak roditelj mora zato pridobiti soglasje drugega roditelja in ne sme ukrepati brez soglasja. Vendar pa to na primer v zvezi s „skrbništvom“ nad otrokom pomeni, da tisti roditelj, s katerim otrok tisti čas živi, sprejema odločitve o vsakodnevni rutini, lepem vedenju itd. Tretje osebe (v dobri veri) izhajajo iz stališča, da vsak roditelj te pravice izvršuje s soglasjem drugega (člen 373 Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

10. Pri katerem sodišču ali organu je treba vložiti vlogo v zvezi s starševsko odgovornostjo? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti vlogi?

To je odvisno od posameznega primera (glej točko 5). To je lahko sodišče za mladoletnike (člen 387a Civilnega zakonika) - v tem primeru sodišče za mladoletnike, ki je pristojno na območju otrokovega bivališča - ali mirovni sodnik (člena 223 in 1479 Civilnega zakonika in člen 594(19) Zakonika o pravosodju; mirovni sodnik je pristojen tudi za skrbništvo nad mladoletnimi osebami - člen 594(6) Zakonika o pravosodju), predsednik prvostopenjskega sodišča za skrajšane postopke v zvezi z razvezo zakonske zveze (člen 1280 Zakonika o pravosodju) ali sodnik za razvezo. Glede na posamezni primer se vloga vloži kot predlog ali tožbeni zahtevek. Glede na vrsto vloge je treba priložiti določene dokumente.

11. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? Ali obstaja hitri postopek?

Sodnik odloča o vlogah strank. Mladoletni otroci, ki so sposobni izraziti svoje mnenje, ga lahko na lastno zahtevo ali če tako odloči sodnik izrazijo v vsakem postopku, ki se nanaša nanje (člen 931 Zakonika o pravosodju). Hitri postopek (člen 584 Zakonika o pravosodju) lahko zahteva predsednik sodišča, ki izda začasno odločbo.

12. Ali lahko dobim pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Veljajo pravila splošnega prava (glej „Pravna pomoč - Belgija“).

Na vrh straniNa vrh strani

13. Ali je zoper odločbo o starševski odgovornosti mogoče vložiti pritožbo?

V primeru sporazumne razveze, ko sta se stranki sporazumeli o praktičnih podrobnostih v zvezi z roditeljsko pravico, ko je tožilstvo izrazilo svoje mnenje in sodnik odobril sporazum ter razvezal zakonsko zvezo, teoretično ne obstajajo razlogi za vložitev pritožbe.

Zoper odločbo v zvezi z roditeljsko pravico je mogoče praviloma v roku enega meseca vložiti pritožbo. Ta rok se računa od dne, ko je sodna odločba izdana ali so stranke o njej obveščene (pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi enostranske vloge (ex parte)). Sodna odločba se včasih razglasi z zamikom (na primer na zahtevo tožilstva), da se podaljša rok.

14. V nekaterih primerih je morda treba pri sodišču ali drugem organu vložiti zahtevek za izvršitev odločbe o starševski odgovornosti. Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Sodnik, ki je odločil o tem, kdaj sme otrok obiskati vsakega od staršev, ali o pravici starša ali tretje osebe do stikov, lahko po odločbi odredi izvršilne ukrepe, razen če primer ni bil odstopljen drugemu sodniku. Sodnik ob upoštevanju otrokovih interesov določi vrsto teh ukrepov in podrobnosti njihovega izvajanja ter imenuje, če se mu to zdi potrebno, osebe, ki spremljajo sodnega izvršitelja pri izvršitvi odločbe. Sodnik lahko določi periodično plačilo kazni, da se zagotovi spoštovanje odločbe.

Predaja zadeve sodišču je odvisna od različnih pogojev, ki jih določi sodnik, pristojen za izvršitev odločbe (vložitev vlog ali pisanj v sodni pisarni, kadar gre za sodnika sodišča za mladoletnike, ali pri predsedniku prvostopenjskega sodišča; vloga obeh strank (inter partes) pri mirovnem sodniku ali sodniku sodišča za mladoletnike v primeru nespoštovanja dogovorov v zvezi s sporazumno razvezo; in enostranska vloga (ex parte), kadar je to nujno potrebno). Izdana odločba je takoj izvršljiva. Vpis vloge je brezplačen.

Na vrh straniNa vrh strani

15. Kaj je treba storiti, da se odločba o starševski odgovornosti, ki jo izda sodišče v drugi državi članici EU, prizna in izvrši v Belgiji? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Od 1. marca 2005 se v skladu z Uredbo št. 2201/2003, znano tudi kot „Bruselj IIa“, vse odločbe v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdane v državah članicah (razen Danske), načeloma avtomatično priznajo. Z izjemo odločb v zvezi s pravico do stikov in vrnitvijo ugrabljenega otroka pa se pri izvršitvi predpostavlja, da je bil vložen zahtevek exequatur pri predsedniku prvostopenjskega sodišča, ki bo odločal po skrajšanem postopku.

Ta poenostavljen postopek pa ne velja za odločbe, ki so bile izdane pred tem datumom izven postopka za razvezo zakonske zveze. V tem primeru je priporočljivo uporabiti običajni postopek za priznanje in izvršitev.

16. Pri katerem sodišču v Belgiji je treba vložiti zahtevek za izpodbijanje priznanja odločbe o starševski odgovornosti, ki jo je izdalo sodišče v drugi državi članici EU? Kateri postopek se uporablja v teh primerih?

Vsaka zainteresirana oseba lahko pri prvostopenjskem sodišču vloži zahtevek za nepriznanje odločbe, ki je bila izdana v tujini. To sodišče lahko prekine postopek, če je zoper zadevno odločbo v državi izvora vložena pritožba.

17. Katero pravo se uporablja v postopku o starševski odgovornosti, če otrok ali stranke ne prebivajo v Belgiji ali imajo različno državljanstvo?

Teoretično lahko belgijska sodišča uporabijo pravo otrokovega običajnega bivališča.

Če pa to pravo ne zagotavlja potrebnega varstva otrokove osebe ali premoženja, se uporabi pravo države, katere državljan je otrok. Belgijsko pravo se uporabi, če materialno ali pravno ni mogoče sprejeti ukrepov, ki jih predvideva zadevno tuje pravo.

Nadaljnje informacije

Spletna povezava: www.juridat.be français - Nederlands.

« Starševska odgovornost - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo