Evropska komisija > EPM > Starševska odgovornost > Avstrija

Zadnja sprememba: 20-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Starševska odgovornost - Avstrija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj v praksi pomeni pravni izraz „starševska odgovornost“? Katere so pravice in obveznosti imetnika starševske odgovornosti? 1.
2. Kdo ima praviloma starševsko odgovornost nad otrokom? 2.
3. Ali v primeru, ko starši ne morejo ali ne želijo izvajati starševske odgovornosti nad svojimi otroki, lahko to vlogo prevzame nekdo drug? 3.
4. Kako je urejeno vprašanje starševske odgovornosti v primeru, če se starša razideta ali ločita? 4.
5. Katere formalnosti je treba upoštevati, da je sporazum pravno obvezujoč, če starša podpišeta sporazum o vprašanju starševske odgovornosti? 5.
6. Katera so alternativna sredstva za rešitev spora brez sodišča, če se starša ne moreta sporazumeti o starševski odgovornosti? 6.
7. O katerih vprašanjih glede otroka se lahko odloči sodnik, če se starša obrneta na sodišče? 7.
8. Če sodišče prisodi skrbništvo samo enemu od staršev, ali to pomeni, da ta lahko odloča o vseh zadevah glede otroka brez predhodnega posvetovanja z drugim staršem? 8.
9. Kaj v praksi pomeni, če sodišče prisodi staršema skupno skrbništvo? 9.
10. Na katero sodišče ali organ se moram obrniti, če želim vložiti prošnjo za starševsko odgovornost? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti prošnji 10.
11. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? Ali je mogoče sprožiti nujen postopek? 11.
12. Ali je mogoče pridobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka? 12.
13. Ali se je na sklep o starševski odgovornosti mogoče pritožiti? 13.
14. V nekaterih primerih se je treba obrniti na sodišče ali drug organ za dosego izvršitve sklepa o starševski odgovornosti. Kateri postopek se uporablja v tem primeru? 14.
15. Kako lahko V Avstriji uveljavim sklep o starševski odgovornosti, ki je izdan na sodišču v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v tem primeru? 15.
16. Na katero sodišče v Avstriji se moram obrniti, če želim nasprotovati priznanju sklepa o starševski odgovornosti, ki je izdan v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v tem primeru? 16.
17. Katera zakonodaja je veljavna v postopku starševske odgovornosti, ko otrok ali stranki ne živita v Avstriji ali so različne narodnosti? 17.

 

1. Kaj v praksi pomeni pravni izraz „starševska odgovornost“? Katere so pravice in obveznosti imetnika starševske odgovornosti?

Avstrijsko družinsko pravo za označitev starševske odgovornosti nad otrokom uporablja izraz Obsorge (skrbništvo). Obsorge pomeni pravico in dolžnost skrbeti in vzgajati otroka, upravljati otrokove finance in zastopati otroka v teh in drugih zadevah pred drugimi osebami. Pri izvajanju teh dolžnosti in pravic morata starša delovati skupno.

2. Kdo ima praviloma starševsko odgovornost nad otrokom?

Skrbništvo nad zakonskim otrokom imata samodejno biološki oče in mati, medtem ko ima skrbništvo nad nezakonskim otrokom samodejno biološka mati. To neposredno določa zakon in ni potreben noben sklep sodišča.

3. Ali v primeru, ko starši ne morejo ali ne želijo izvajati starševske odgovornosti nad svojimi otroki, lahko to vlogo prevzame nekdo drug?

Če starši (ali druge osebe, ki jim je dodeljeno skrbništvo) predstavljajo grožnjo za otrokovo dobrobit, jim lahko sodišče (delno) odvzame skrbništvo in ga prenese na drugo ustrezno osebo. To osebo je treba izbrati med sorodniki otroka po prvem kolenu, in če to ni mogoče, med ostalimi, ki so otroku blizu. Če ni mogoče najti nobene ustrezne osebe, bo sodišče skrbništvo preneslo na socialnega delavca za mladino (Center za mladino). Če je otrok v neposredni nevarnosti, mora socialni delavec za mladino ustrezno ukrepati, vendar mora v tem primeru vključiti tudi sodišče. Prenos skrbništva na socialnega delavca za mladino ni odvisen od tega, ali so bili starši vzrok ali krivi za težave pri vzgoji otroka. Ta ukrep je namenjen skrbi za najboljše interese otroka, ne glede na vzrok.

Na vrh straniNa vrh strani

Prenos skrbništva je lahko izvršen tudi po sporazumu med staršema in socialnim delavcem za mladino (v takšnih primerih lahko starša enostransko prekličeta njuno soglasje).

V času izvajanja skrbništva lahko socialni delavec za mladino vključi druge osebe, na primer otroka namesti pri ustrezni skrbniški družini ali v otroški dom.

4. Kako je urejeno vprašanje starševske odgovornosti v primeru, če se starša razideta ali ločita?

Tukaj je treba ločiti med zakonskimi in nezakonskimi otroci:

1. Ločitev staršev zakonskega otroka

Po uveljavitvi Zakona o spremembah zakona o otrocih 1. julija 2001, imajo starši veliko možnosti, da po ločitvi sami uredijo skrbništvo. V primeru ločitve skupno skrbništvo mladoletnega zakonskega otroka načeloma ostane nespremenjeno, vendar morata starša, če želita obdržati polno skupno skrbništvo kot v zakonu, v ustreznem času sodišču predložiti sporazum o otrokovem osnovnem prebivališču. Če takšen sporazum odraža interese otroka, ga mora sodišče potrditi. Če takšen sporazum ni predložen sodišču v ustreznem času po ločitvi ali če ne odraža interesov otroka, mora sodišče v odsotnosti sporazumnega dogovora odločiti (če je potrebno, z vključitvijo arbitraže), kateri starš bo dobil izključno skrbništvo.

Starša se lahko v naprej odločita, kateri bo imel izključno skrbništvo nad otrokom, ko bo ločitev dokončna.

Če imata starša skupno skrbništvo, lahko kateri koli izmed staršev zaprosi za razveljavitev skupnega skrbništva. Sodišče nato izključno skrbništvo dodeli enemu izmed staršev na podlagi otrokovega interesa.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Ločitev staršev nezakonskega otroka

Tudi starši nezakonskega otroka lahko imajo skupno skrbništvo nad otrokom. V odgovor na prošnjo staršev nezakonskega otroka, ki živita z otrokom in ki si delita domačo skrb za otroka, bo sodišče staršema dodelilo skupno skrbništvo, pod pogojem, da to odraža interese otroka. Če pride do ločitve partnerjev, veljajo določila o skrbništvu za primere, ko se starša razvežeta, navedena zgoraj v točki 1. Tako imata starša, ki imata skupaj otroka, načeloma enake možnosti za ureditev skrbništva kot starša zakonskega otroka.

5. Katere formalnosti je treba upoštevati, da je sporazum pravno obvezujoč, če starša podpišeta sporazum o vprašanju starševske odgovornosti?

Sporazumi med starši, ki predstavljajo odklon od ureditev za skrbništvo, določenih z zakonom, zahtevajo odobritev sodišča za skrbništva.

6. Katera so alternativna sredstva za rešitev spora brez sodišča, če se starša ne moreta sporazumeti o starševski odgovornosti?

Sodišče mora vedno težiti k prijateljskemu sporazumu in po potrebi vključiti arbitražo.

7. O katerih vprašanjih glede otroka se lahko odloči sodnik, če se starša obrneta na sodišče?

Če imata starša skupno skrbništvo, lahko kateri koli od njiju kadar koli zaprosi za razveljavitev skupnega skrbništva. Sodišče nato izključno skrbništvo dodeli enemu izmed staršev na podlagi otrokovega interesa. Po drugi strani pa sodišče ne more odrediti skupnega skrbništva proti volji staršev (ali enega izmed staršev).

Na vrh straniNa vrh strani

Če eden izmed staršev ne živi v istem gospodinjstvu kot mladoletnik, imata ta roditelj in mladoletnik pravico do stikov. Starša morata skupno urejati način, na katerega se izvajajo pravice do stikov. Če se starša ne moreta sporazumeti, mora sodišče urediti način, na katerega se izvaja ta pravica, z upoštevanjem potreb in želja otroka, in na način, ki je v otrokovem najboljšem interesu. Če je to potrebno, lahko sodišče omeji stike ali jih v celoti prepove.

Če je zahtevek za vzdrževalnino pravno podan, mora sodišče pri izračunu zneska za vzdrževalnino upoštevati dejanske okoliščine pri posameznem primeru. V tem primeru sta odločilni otrokova upravičena potreba za vzdrževalnino in zmožnost roditelja, ki je vzdrževalnino dolžan plačati.

8. Če sodišče prisodi skrbništvo samo enemu od staršev, ali to pomeni, da ta lahko odloča o vseh zadevah glede otroka brez predhodnega posvetovanja z drugim staršem?

Biološki starši, ki nimajo skrbništva nad otroki, imajo določene komunikacijske pravice. To je na primer povezano s pravico do stikov (glej odgovor 7). Roditelj, ki nima skrbništva, ima pravico biti obveščen o pomembnih zadevah s strani drugega roditelja, tako da lahko sodeluje pri odraščanju svojega otroka. Pomembne zadeve vključujejo bolezen, sodelovanje pri izobraževalnih uspehih, uspešen zaključek poklicnega usposabljanja, kot tudi jezikovne počitnicah v tujini in druge daljše odsotnosti od doma. Sprememba domovanja – znotraj države ali v tujino – je mogoča brez pristanka roditelja, ki nima skrbništva, pod pogojem, da je ta obveščen. Roditelja, ki nima skrbništva, je o tem treba pravočasno obvestiti, da ta lahko poda svoje mnenje o načrtih. Sodišče mora upoštevati to mnenje, če izražene želje bolje odražajo interese otroka. Če roditelj, ki ima skrbništvo, vztrajno ne izpolnjuje svoje dolžnosti sprejemati in podpirati stike ali svoje dolžnosti zagotavljati informacije, lahko sodišče na predlog (ali če je ogrožena dobrobit otroka) izvede ustrezne ukrepe. Sodišče lahko tudi omeji stike ali pravico do informacij ali ju v celoti odpravi, če bi otrokova dobrobit lahko bila zaradi njihovega izvajanja ogrožena.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Kaj v praksi pomeni, če sodišče prisodi staršema skupno skrbništvo?

Najprej je treba ponoviti, da sodišče ne sme odrediti skupnega skrbništva v nasprotju z željami staršev (ali enega izmed staršev); vedno je potreben sporazum med staršema. Če soglasja ni mogoče doseči, mora sodišče skrbništvo nad otrokom dodeliti enemu izmed staršev glede na otrokovo dobrobit.

Skrbništvo vključuje, glede na interne odnose, skrb in vzgojo ter upravljanje premoženja otroka in, glede na zunanje odnose, pravno zastopanje.

Glede na interne odnose bo par, ki mu je dodeljeno skupno skrbništvo, to izvajal skupno. V primeru nestrinjanja o pomembni zadevi glede otroka se lahko katera koli stranka obrne na sodišče, ki mora izvesti ustrezne ukrepe.

Glede na zunanje odnose je vsak roditelj načeloma pooblaščen, da nastopa kot otrokov zastopnik (npr. izdaja potnega lista, vpis v šolo), to pomeni, da lahko eden ali drug roditelj kot zastopnik otroka zanj dvigne ustrezne dokumente proti volji drugega roditelja. V primeru, da so istočasno predloženi nasprotujoči si dokumenti, ni veljaven nobeden izmed teh dokumentov. V nekaterih primerih pa je za zastopanje potrebno soglasje drugega roditelja. To vključuje spremembo otrokovega imena ali priimka, predajo otroka v skrb tretji osebi, vlogo za in odpoved državljanstva, itd.

V primeru posebej pomembnih finančnih zadev je mogoče zahtevati tudi odobritev sodišča.  

10. Na katero sodišče ali organ se moram obrniti, če želim vložiti prošnjo za starševsko odgovornost? Katere formalnosti je treba upoštevati in katere dokumente moram priložiti prošnji

Prošnja za prenos skrbništva mora biti podana na okrožno sodišče, ki je pristojno na območju, kjer prebiva mladoletnik; če mladoletnik nima stalnega prebivališča v Avstriji, pa tam, kjer mladoletnik prebiva. Če mladoletnik ne prebiva v Avstriji, je pristojno sodišče, pristojno za območje, v katerem stalno prebiva pravni zastopnik. Če tudi pravni zastopnik nima stalnega prebivališča v Avstriji, je pristojno sodišče, znotraj katerega pristojnosti biva eden izmed staršev, drugače je pristojno okrožno sodišče osrednjega Dunaja.

Na vrh straniNa vrh strani

Prošnjo je treba predložiti v nepravdnem postopku; ni potrebno upoštevati posebnih formalnosti. Čeprav k prošnji ni obvezno priložiti nobenih dokumentov, je priporočljivo priložiti dokumente v podporo prošnji, če ti obstajajo.

11. Kateri postopek se uporablja v teh primerih? Ali je mogoče sprožiti nujen postopek?

O skrbništvu se odloča v nepravdnem postopku. V primeru nepravdnega postopka je mogoča tudi začasna pravna zaščita.

12. Ali je mogoče pridobiti pravno pomoč za kritje stroškov postopka?

Pri tej vrsti postopkov je mogoče dobiti pravno pomoč v skladu s standardnimi predpisi (glej “Pravna pomoč – Avstrija”).

13. Ali se je na sklep o starševski odgovornosti mogoče pritožiti?

Na odločitev sodišča prve stopnje o dodelitvi skrbništva se je mogoče pritožiti. Pritožba bo naslovljena na podeželsko sodišče, ki je sodišče druge stopnje za pristojno okrožno sodišče. Pritožba na odločitev prizivnega sodišča na Vrhovno sodišče je mogoča le v primeru, če je odločitev odvisna od sklepa o pravnem vprašanju, ki ima pomembno težo glede ohranitve pravne osebe, pravne varnosti, razvoja zakona; na primer, če prizivno sodišče sprejme stališče, ki ni v skladu s sodno prakso vrhovnega sodišča, ali če je slednje odsotno ali v neskladju.

14. V nekaterih primerih se je treba obrniti na sodišče ali drug organ za dosego izvršitve sklepa o starševski odgovornosti. Kateri postopek se uporablja v tem primeru?

Sodne odločitve o skrbništvu so izvršljive v nepravdnem postopku v skladu z §19 Zakona o nepravdnih postopkih, z uporabo ustreznih sredstev prisile.

Na vrh straniNa vrh strani

15. Kako lahko V Avstriji uveljavim sklep o starševski odgovornosti, ki je izdan na sodišču v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v tem primeru?

Odločitve o skrbništvu, ki se sprejmejo v dobro otrok zakoncev, v postopku ločitve, ločenega življenja brez uradne ločitve ali razveljavitve zakona so priznane med in izvršljive v državah članicah Evropske Unije, razen na Danskem, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1347/2000 z dne 29. maja 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvršitvi sodb v zakonskih sporih in sporih iz starševske odgovornosti nad otroci, UL L 2000/160, 19 (v nadaljnjem besedilu Uredba Bruselj II).

Izvršitev je pogojena z izjavo, ki potrjuje, da je sklep o skrbništvu izvršljiv v Avstriji. Prošnja za izjavo, ki potrjuje, da je sklep o skrbništvu izvršljiv v Avstriji, je treba nasloviti na okrožno sodišče, ki je pristojno za območje, kjer stalno prebiva nasprotujoča stranka ali otrok. Če nobeden izmed njiju ne živi v Avstriji, se pristojno lokalno sodišče določi glede na kraj izvršitve. Prošnji za izjavo o izvršljivosti je treba priložiti uradno potrditev, izdano v matični državi, in kopijo sklepa. V primeru sklepa, sprejetega v pomanjkljivem postopku, je treba priložiti še druge dokumente (glej člen 32(2) Uredbe Bruselj II).

V primeru jasnega (ne)priznanega postopka so v veljavi pristojnosti, določene v §109(2) JN. Pristojno sodišče je tisto, ki ima pristojnost na območju, kjer stalno prebiva pravni zastopnik, ali če ta stalno ne prebiva v Avstriji in je vključen mladoletnik, je pristojno sodišče, ki je pristojno za območje, kjer stalno prebiva eden izmed staršev; v drugih primerih je pristojno okrožno sodišče osrednjega Dunaja.

16. Na katero sodišče v Avstriji se moram obrniti, če želim nasprotovati priznanju sklepa o starševski odgovornosti, ki je izdan v drugi državi članici? Kateri postopek se uporablja v tem primeru?

Glej odgovor 15.

17. Katera zakonodaja je veljavna v postopku starševske odgovornosti, ko otrok ali stranki ne živita v Avstriji ali so različne narodnosti?

Načeloma skrbništvo določa osebni status otroka (pravica do prebivališča). Upoštevati je treba sklicevanje na dokončno pravico. V primeru, ko ima mladoletnik stalno prebivališče v Avstriji, bo sodišče, če bo tako zahtevano, ustrezno ukrepalo o skrbništvu v skladu z avstrijsko zakonodajo, tudi če starša ne živita v Avstriji in nihče izmed zadevnih oseb ni avstrijski državljan. V tem primeru je treba priznati tudi pravni organ, ki je povezan s pravico mladoletnika do prebivališča.

« Starševska odgovornost - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 20-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo