Evropska komisija > EPM > Pravosodna organizacija > Španija

Zadnja sprememba: 13-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravosodna organizacija - Španija

Uvod

Organizacija sodstva v Španiji temelji na načelu sodne enotnosti. Vsi sodniki in višji sodniki so del iste stroke.

Ne glede na zgoraj omenjeno obstaja delitev po stopnjah sodne pristojnosti (órdenes jurisdiccionales), ki se ukvarja z neko zadevo.

Stopnje sodne pristojnosti so naslednje:

  • Civilna PDF File (PDF File 84 KB) obsega trgovinske in družinske zadeve.
  • Kazenska se ukvarja s kazenskimi zadevami.
  • Pravdno-upravna vključuje spore, v katerih so udeleženi organi javne uprave.
  • Socialna PDF File (PDF File 89 KB) obsega delovne spore in spore s področja socialne varnosti.

1. Kako se imenujejo pravosodni organi, pristojni za civilne zadeve?

Zakonik o civilnem postopku iz leta 2000 (Ley de Enjuiciamiento Civil) določa vrste sodišč. Za terjatve majhnih vrednosti (do največ 90 EUR) obstajajo nižjestopenjska sodišča, za katera so pristojni mirovni sodniki (Juzgados de Paz). Sodišče, ki sproži postopek v zadevah civilnega prava, je prvostopenjsko (Juzgado de Primera Instancia), predseduje pa mu poklicni ali višji sodnik. Obstajajo tudi specializirani sodniki, kot so sodniki za družinske zadeve in invalide. Zoper njihove odločitve je možen priziv na kolegijski organ deželnega sodišča (Audiencia Provincial), ki ga sestavljajo trije višji sodniki, v nekaterih primerih pa se je možen priziv na višje prizivno sodišče, civilni oddelek vrhovnega sodišča (Tribunal Supremo), tako kot v omejenih primerih na civilne in kazenske oddelke nekaterih višjih sodišč (Tribunales Superiores de Justicia) v nekaterih avtonomnih skupnostih. 

2. Kako se imenujejo pravosodni organi, pristojni za socialne zadeve?

Sodišča za socialne zadeve (Juzgados de lo Social), so navadna sodišče prve stopnje pri delovnih sporih in sporih s področja socialne varnosti. Zoper njihove odločitve v primeru majhnih vrednosti (tj. terjatve do največ 1 803 EUR) ni možnosti priziva, v drugih primerih pa je možna uporaba izrednega pravnega sredstva pritožbe na oddelek za socialne zadeve višjega sodišča. Omenjeni oddelki za socialne zadeve se na prvi stopnji ukvarjajo s spori, katerih obseg presega meje province, vendar ne meja avtonomne skupnosti, zoper sodbe, ki jih sprejemajo v teh primerih, pa obstaja možnost priziva. Oddelek za socialne zadeve nacionalnega kazenskega sodišča (Audiencia Nacional) se ukvarja s spori, katerih obseg presega meje avtonomne skupnosti. Oddelek za socialne zadeve vrhovnega sodišča se ukvarja s prizivi na sodbe, ki jih sprejmejo oddelek za socialne zadeve nacionalnega kazenskega sodišča in višja sodišča, tako kot z „vlogami za poenotenje doktrine“ zoper sodbe, ki jih slednja sprejemajo pri reševanju prizivov.

Na vrh straniNa vrh strani

3. Kdo dela na sodiščih?

Sodniki in višji sodniki.

Tajniki sodišč (secretarios judiciales), ki tvorijo organ, v katerega se z javnim natečajem sprejemajo diplomirani pravniki, overovljajo sodne listine, pomagajo sodnikom in višjim sodnikom kot odgovorni za pospeševanje sodnega postopka, upravljajo listine, odgovarjajo za izvršitev sodnih sklepov in delajo kot neposredni vodje osebja sodne pisarne.

Uradniki, pomočniki in pooblaščenci so poklicni uradniki, ki delajo za sodišča. Prvi opravljajo naloge obravnave zadev, drugi pa so zadolženi za sodelovanje v postopku obravnave sodnih zadev. Pooblaščenci skrbijo za red v sodnih dvoranah, opravljajo rubeže, razlastitve in druga dejanja, ki temeljijo na prisili, vročajo sodne listine in kot predstavniki oblasti opravljajo naloge sodne policije.

4. Ali državno tožilstvo posreduje v pravdnih postopkih?

Da, in sicer v družinskih pravdah v zvezi z zakonskim stanom, v zadevah, v katerih so udeleženi mladoletniki ali invalidi, zadevah v zvezi s finančno nesolventnostjo in v tistih, ki se nanašajo na temeljne pravice.

5. Katere so vrste pravdnih postopkov?

Ustni, redni, izvršilni, postopki v primeru nesolventnosti, posebni postopki glede: opravilne sposobnosti, sorodstvenih povezav, zakonske zveze in mladoletnikov, sodne delitve premoženja, opominjevalni in zamenjevalni postopki.

6. Kako potekajo pravdni postopki?

Postopek se vedno začne s tožbenim zahtevkom na ustni obravnavi (juicios verbales – terjatve do največ 3 006 EUR in posebni postopki o najemu ali preiskovalni postopki), vse v poznejšem postopku predlaganja dokazov, reševanja formalnih vprašanj, predlaganja in izvedbe dokazov, tudi sklepi strank, pa poteka med zaslišanjem prič. V rednem postopku (juicio ordinario) se odgovor na tožbo poda pisno. Nato postopek poteka ustno na obravnavi pred postopkom, ko se rešujejo postopkovna vprašanja, se predlagajo in sprejmejo dokazi ter se določi datum sodnega postopka. Med postopkom se izvajajo sprejeti dokazi in stranke v postopku oblikujejo svoje sklepe.

Glej podatke o „Kako se obrniti na sodišče? – Španija

7. Ali je v vsakem primeru možna pritožba na sklepe, sprejete v pravdnih postopkih?

Splošno pravilo je drugostopenjski priziv, čeprav sta v nekaterih primerih poleg tega potrebna tudi priziv na vrhovno sodišče in izredni priziv zaradi kršitve postopka. V omejenih primerih je prizive mogoče vložiti na oddelku za civilno in kazensko pravo pri nekaterih višjih sodiščih v določenih avtonomnih skupnostih.

Glej podatke o „Pristojnost pravosodnih organov – Španija

8. Ali je v vsakem primeru možna pritožba na sklepe, sprejete v socialnih zadevah?

Da, razen v primeru manj pomembnih zahtevkov (npr. terjatev do največ 1 803 EUR).

Glej točko 2 zgoraj „Kako se imenujejo pravosodni organi, pristojni za socialne zadeve?

9. Kaj pomeni zahtevek za pravno varstvo temeljnih ustavnih pravic?

Gre za zahtevek (recurso de amparo), namenjen varovanju temeljnih pravic, ki so bile kršene s sklepom sodišča.

Dodatne informacije PDF File (PDF File 107 KB)

Koristne povezave:

  • Razširjeni svet sodne oblasti (Španija) español
  • Ministrstvo za pravosodje (Španija) español

« Pravosodna organizacija - Splošne informacije | Španija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 13-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo