Evropska komisija > EPM > Pravosodna organizacija > Slovenija

Zadnja sprememba: 03-05-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravosodna organizacija - Slovenija

Uvodni del:

V Republiki Sloveniji v civilnih zadevah na prvi stopnji odločajo okrajna in okrožna sodišča, na drugi pa Višja sodišča. Okrajnih sodišč je 44, okrožnih pa 11. V Sloveniji so 4 Višja sodišča. O izrednih pravnih sredstvi praviloma odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki v nekaterih primerih odloča na tretji stopnji. V Republiki Sloveniji so 4 delovna in 1 socialno sodišče prve stopnje, ki odločajo bodisi na sedežu sodišča ali njegovih zunanjih oddelkih. V individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter socialnih sporih na drugi stopnji odloča Višje delovno in socialno sodišče.

Organizacijski diagram:

org_justice_sln_sl_1

CIVILNE IN GOSPODARSKE ZADEVE

V civilnih zadevah na prvi stopnji sodijo okrajna in okrožna sodišča. Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v naslednjih civilnih zadevah: nepravdne zadeve, zapuščinske zadeve, zadeve izvršbe in zavarovanja ter nekatere pravdne zadeve. V pravdnih zadevah so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000 SIT (cca. 8315 EUR); v sporih zaradi motenja posesti, o sporih o služnostih in realnih bremenih; v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. V sporih iz pristojnosti okrajnih sodišč sodi sodnik posameznik. Okrožna sodišča so pristojna za sojenje v naslednjih civilnih zadevah: v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije; v sporih o pravicah intelektualne lastnine; v nepravdnih postopkih o zadevah, za katere tako določa zakon; o priznanju tujih sodnih odločb ter v nekaterih pravdnih zadevah. V pravdnih zadevah so okrožna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 2.000.000 SIT (cca. 8315 EUR); v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva; v zakonskih sporih; v sporih o zakonitem preživljanju; v sporih o varstvu in vzgoji otrok; v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter spore v zvezi z varstvom konkurence; v gospodarskih sporih.

Predlog za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo se vloži pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji.

V civilnih zadevah na drugi stopnji sodijo višja sodišča, ki so pristojna za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč ter za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. Višje sodišče odloča v senatu treh sodnikov. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, v meničnih in čekovnih sporih pa v osmih dneh. Pravočasna pritožba ovira, da bi sodba postala pravnomočna v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija. Sodbo se lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravnega postopka, zaradi zmotne ali nepolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Na vrh straniNa vrh strani

V civilnih zadevah na tretji stopnji sodi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je pristojno za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč, za odločanje o reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti in za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. Vrhovno sodišče odloča v senatu treh sodnikov, v senatu petih sodnikov pa, kadar zakon tako določa.

DELOVNOPRAVNE ZADEVE

V Republiki Sloveniji poznamo delovna in socialno sodišče prve stopnje, ki odločajo bodisi na sedežu sodišča ali njegovih zunanjih oddelkih.

Delovno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih individualnih delovnih sporih: o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja; o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki; o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom; v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom; o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja; o opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov; o kadrovski štipendiji med delodajalcem in dijakom ali študentom; o volonterskem opravljanju pripravništva in  za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica. Delovno sodišče je pristojno za odločanje v naslednjih kolektivnih delovnih sporih: o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami; o pristojnosti za kolektivno pogajanje; o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom, medsebojni skladnosti kolektivnih pogodb in skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in s kolektivnimi pogodbami; o zakonitosti stavke in drugih industrijskih akcij; o sodelovanju delavcev pri upravljanju; o pristojnostih sindikata v zvezi z delovnimi razmerji; v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata.

Višje delovno in socialno sodišče ima sedež v Ljubljani sodi na drugi stopnji in odloča v senatu treh sodnikov.

Vrhovno sodišče odloča o reviziji zoper odločitev v delovnem in socialnem sporu.

Koristne povezave

« Pravosodna organizacija - Splošne informacije | Slovenija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 03-05-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo