Evropska komisija > EPM > Pravosodna organizacija > Nizozemska

Zadnja sprememba: 19-03-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravosodna organizacija - Nizozemska

Spore med državljani ureja zasebno pravo. Lahko se rešijo s sodnimi ali alternativnimi sredstvi za reševanje sporov. V nadaljevanju je opis organizacije sodstva, kjer se uporablja zasebno pravo.

Diagram organizacije sodstva za zasebno pravo

Sodna stopnja 3

Hoge Raad

Sodna stopnja 2 (višja pritožba)

Reševanje sporov

Sodna stopnja 1 (prva stopnja)

Sodišce

Okrožni oddelek

Civilni oddelek

Sodišča

Na Nizozemskem je 19 sodišč. Vsako pokriva del države. Vsako sodno območje je znano kot „arrondissement“ (okrožje). Vsako sodišče ima glavni sedež in številne podružnice. V približno šestdesetih občinah so poslopja sodišč in pogosto tam zaseda okrožni sodnik.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišče (uradno ime: „arrondissementsrechtbank“ ali okrožno sodišče) obravnava zadeve na področju civilnega, kazenskega in upravnega prava. Velikost sodišč je zelo različna. Na manjših sodiščih je zaposlenih približno 150 ljudi, na večjih pa več kot 900. Za vodenje sodišča je zadolžen predsedujoči sodnik.

Oddelki

Vsako sodišče je sestavljeno iz štirih oddelkov: okrožnega, civilnega, kazenskega in upravnega.

Zadeve, ki jih obravnava okrožni oddelek, vključujejo:

  • denarne zahtevke do 5 000 EUR;
  • najem stanovanjskih in poslovnih prostorov;
  • zaposlovanje, vključno z zahtevki za plačilo in odpovedjo pogodb o zaposlitvi;
  • najemnino;
  • upravljanje zadev in skrbništvo odraslih;
  • določbe, ki zagotavljajo nadzor nad nezakonskimi otroki.

Sodniki v tem oddelku se imenujejo okrožni sodniki. Zasedajo sami in sami sprejemajo sodne odločbe. Okrožni sodnik mora tako obravnavati zadevo povsem neodvisno. Zato imajo okrožni sodniki vedno obsežne predhodne izkušnje kot sodniki civilnega prava, na primer drugje v sodstvu, ali kot odvetniki, ki smejo zastopati pred višjim sodiščem.

Vse druge spore zasebnega prava obravnava civilni oddelek. Glavne zadeve, ki so lahko obravnavane, so:

  • finančni spori, vredni več kot 5 000 EUR;
  • stečaji;
  • zapuščinski spori;
  • razlastitev;
  • spori v zvezi z družinskim pravom, kot so:
  • razveza zakonske zveze;
  • preživnina;
  • skrbništvo mladoletnih oseb in določbe dostopa;
  • sprememba zakonskih pogojev; in
  • posvojitev.

Nadaljevanje tega povzetka ne vključuje oddelka kazenskega in upravnega prava.

Senati

Oddelek je še naprej razdeljen na manjše enote, ki se imenujejo „kamers“ (senati). Ti imajo bolj ali manj določeno članstvo treh sodnikov, ki skupaj sodijo v sporih pod predsedstvom namestnika predsedujočega sodnika. Senati večinoma obravnavajo eno ali več zadev. Civilni oddelek sodišča ima na primer senat, ki obravnava le spore v zvezi z družinskim pravom (družinski senat). Drugi senat obravnava denarne zahtevke, nepremičninsko, zavarovalno ali razlastitveno pravo.

Drugi sestavni del civilnega oddelka obravnava nujne zahtevke: to je sodnik za začasne odredbe. Ta sodnik sprejme odločbo v dveh tednih. Napotijo se lahko gospodarske ali družinske zadeve. Včasih se vloži vloga za začasne ukrepe, do nadaljnjih postopkov.

Na vrh straniNa vrh strani

Sojenje enega ali več sodnikov

Postopke, vložne pri sodišču, obravnava en sodnik ali „senat“ treh sodnikov. Stranke v postopku v okrožnem oddelku vedno pridejo pred enega sodnika na obravnavi in v času izreka sodne odločbe. To je znano kot „enkelvoudig“, tj. sojenje enega sodnika. V civilnem oddelku en sodnik odloča o sorazmerno preprostih zadevah. Obravnava zapletene zadeve je „meervoudig“, z drugimi besedami, obravnava jo senat treh sodnikov.

Višja sodišča

Vsak, ki se pritoži zoper sodno odločbo rednega sodišča, se mora obrniti na višje sodišče. Na Nizozemskem je pet višjih sodišč. Ta so: v Amsterdamu, Haagu, Arnhemu, Leeuwardenu in Den Boschu. Njihova pristojnost je znana kot „ressort“. Višje sodišče obravnava pritožbe, napotene z rednih sodišč.

Kot pri rednih sodiščih tudi sodniki višjih sodišč delajo v različnih oddelkih. Na primer, vsako višje sodišče ima civilni, kazenski in davčni oddelek. Oddelek višjega sodišča je potem razdeljen na „senate“, ki jih sestavljajo trije člani, ki skupaj rešijo spor.

Hoge Raad

Nizozemsko vrhovno sodišče se imenuje „Hoge Raad der Nederlanden“ ali krajše Hoge Raad. Delo Hoge Raada je precedenčno pravo razveljavitev: razveljavitev sodnih odločb. Hoge Raad ni nikoli zadolžen za ugotavljanje dejstev v sporu. Namesto tega na podlagi dejstev, ki jih je ugotovil sodnik na nižji stopnji, preveri, ali so drugi sodniki ustrezno uporabili zakon. Hoge Raad ni organiziran v oddelke, ampak v senate. Tako obstaja senat, ki obravnava civilne zadeve. Sodne odločbe Hoge Raada sprejemajo trije sodniki. V posebnih zadevah, po presoji Hoge Raada, zadevo obravnava pet sodnikov.

O pritožbi

Načeloma ima vsaka stranka pravico do predpisanega pravnega postopka na sodiščih vseh treh stopenj. Na sodišču prve stopnje se zadeva obravnava v okrožnem ali civilnem oddelku, odvisno od narave zadeve, vložene pri sodniku. Višja pritožba se lahko vloži pri višjem sodišču. Potem se lahko pri Hoge Raadu vloži pritožba za razveljavitev.

Razen tega zadeva ni vedno upravičena do višje pritožbe, na primer, kadar spor vključuje denarni znesek, nižji od 1 750 EUR. Vendar je napotitev na Hoge Raad za razveljavitev vedno mogoča, če stranka meni, da v sodni odločbi niso navedeni razlogi, na katerih temelji.

Napotitev na pritožbeno sodišče

Če se po sodni odločbi višjega sodišča stranka želi obrniti na Hoge Raad, se to ne imenuje višja pritožba, ampak „napotitev na pritožbeno sodišče“. Hoge Raad je vrhovni sodni organ na Nizozemskem. Zato po sodni odločbi Hoge Raada ni nobene možnosti za napotitev iste zadeve na drugo sodišče. Če Hoge Raad meni, da je sodnik na nižji stopnji sprejel napačno odločbo, lahko zadevo vsekakor napoti nazaj na sodišče nižje stopnje, ki pregleda vsebino zadeve. V tem primeru je pritožba pri Hoge Raadu je ponovno mogoča zoper novo sodno odločbo.

Na vrh straniNa vrh strani

Presoja dejstev

Redna in pritožbena sodišča se imenujejo „feitenrechters“ – sodišča, ki presojajo dejstva. To pomeni, da ti sodni organi preiskujejo vsa dejstva zadev, ki so jim predložene. Taka preiskava v vsakem primeru pomeni, da sodniki ugotovijo, kakšna so dejstva v sporu. Če na primer stranka trdi, da je kupila avto z zavorami in krmiljenjem z napako, lahko sodnik uredi navzočnost prič, ki lahko zagotovijo več podatkov o stanju avtomobila. Tako ta sodišča zbirajo dejstva. Poskušajo kar najbolje ugotoviti, kaj se je natančno zgodilo. Sodna odločba je izdana na podlagi teh dejstev.

Napačna uporaba zakona

Hoge Raad ne presoja dejstev. Njegova naloga je preverjanje, ali so sodniki na nižji stopnji, sodniki, ki presojajo dejstva, ustrezno opravili svoje delo. Z drugimi besedami, Hoge Raad zagotovi, da so sodniki na nižji stopnji ustrezno uporabili zakon.

Ta naloga pomeni, da stranka ne more zaprositi Hoge Raada za nadaljnjo preiskavo dejstev. Če se stranka ne strinja s sodno odločbo najvišjega sodnika, ki presoja dejstva, se vsekakor lahko obrne na Hoge Raad, vendar pa lahko stranka le trdi, da si je sodišče na nižji stopnji napačno razlagalo zasebno pravo in je zato sprejelo nepravično sodno odločbo. Taka zadeva se imenuje napačna uporaba zakona.

Zastopanje na sodišču na redni in višji ravni ter ravni Hoge Raada

Stranki, zadevna državljana, lahko sami vodita zadeve le pred okrožnim oddelkom sodišča. Vendar pa mora poziv nasprotni stranki vedno vročiti sodni izvršitelj. V družinskih zadevah pogosto zadostuje pisna vloga pri sodniku.

Na drugih stopnjah stranke v zadevah na področju zasebnega prava ne morejo zastopati same sebe. Imenovati morajo odvetnika (ki je v praksi odvetnik, ki sme zastopati pred višjim sodiščem), ki vloži zadevo pri sodniku.

Sodne odločbe, odredbe in odločbe

Sodne odločbe okrožnega oddelka ali rednega sodišča se imenujejo „vonnissen“ (sodne odločbe), sodne odločbe višjega sodišča ali Hoge Raada pa se imenujejo „arresten“. V družinskih zadevah so sodne odločbe pogosto znane kot odredbe ali odločbe („beschikkingen“).

Neodvisno sodstvo

Običajno velja, da je sodnik imenovan dosmrtno. V praksi to pomeni, da ne more biti razrešen do upokojitve pri 70. letih, ne glede na to, kako dobro sodi. Vsekakor je lahko začasno odstavljen ali odpuščen, če je njegovo ravnanje v nasprotju s tem, kar od njega zahteva zakon. Vrhovno sodišče, Hoge Raad, odloča o taki začasni odstavitvi ali odpustitvi.

Na vrh straniNa vrh strani

Od sodnikov se pričakuje, da neodvisno sprejemajo sodbe in izdajajo sodne odločbe. Drugo načelo je, da se sodna odločba sodnika lahko popravi samo s sodno odločbo drugega sodnika.

Minister za pravosodje ali drugi člani izvršilne oblasti ne morejo razrešiti sodnikov in ne morejo vplivati na vsebino sodne odločbe ali njeno spremembo. Tako obstajajo zagotovila, da lahko sodstvo deluje neodvisno.

Svet za pravosodje

Svet za pravosodje („Raad voor de Rechtspraak“) je organ osrednje vlade s pooblastili na področju pravosodja. Svet je del sodstva in ni odgovoren nobeni drugi veji oblasti. Njegova glavna naloga je spodbujanje, da sodišča ustrezno izpolnjujejo svojo sodno nalogo. Svet sam ne izpolnjuje nobenih sodnih nalog.

Finančna sredstva za pravosodje so določena vsako leto s statutom. Svet razdeli sredstva med sodišča. Svet je glede porabe teh sredstev odgovoren ministru za pravosodje. Svet skrbi tudi za skupne interese sodišč pri zunanjih odnosih. Zagotavlja zmogljivosti, ki jih uporabljajo vsa ali nekatera sodišča (kot so usposabljanje in IKT). Nadzira upravljanje sodišč in finančni nadzor ter po potrebi daje splošne nasvete sodiščem.

Ministrstvo za pravosodje

Minister za pravosodje je politično odgovorno za ustrezno delovanje sodnega sistema. V zvezi s tem odgovarja parlamentu. Pomemben del njegovih nalog je zagotovitev, da sodstvo prejme dovolj finančnih sredstev za ustrezno opravljanje svojega dela. Lahko tudi pripravi osnutek zakonodaje, kadar oceni, da je to potrebno za boljše sojenje.

Ustrezne povezave:

Organizacija sodstva ima svojo spletno stran, na kateri so nadaljnje informacije o sodiščih.

Druge ustrezne povezave so:

  • ministrstvo za pravosodje English - Nederlands
  • sodni izvršitelji Deutsch - English - français - Nederlands
  • odvetniki English - Nederlands
  • sveti za pravno pomoč Nederlands
  • uradi za pravno pomoč Nederlands
  • notarji Nederlands

« Pravosodna organizacija - Splošne informacije | Nizozemska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 19-03-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo