Evropska komisija > EPM > Pravosodna organizacija > Luksemburg

Zadnja sprememba: 14-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravosodna organizacija - Luksemburg

Organigram PDF File (PDF File 69 KB)

Podrobne razlage

Pravosodni sistem Velikega vojvodstva Luksemburg je razdeljen na redna in upravna sodišča. Razen teh dveh vrst sodišč je še ustavno sodišče.

Ustavno sodišče

Ustavno sodišče s sklepom odloča o skladnosti zakonov z ustavo, razen tistih, ki sankcionirajo pogodbe. Če stranka pri rednem ali upravnem sodišču vloži vprašanje o skladnosti nekega zakona z ustavo, ga mora le-ta predložiti ustavnemu sodišču, razen če meni, da: a) glede odločitve v zvezi s predloženim vprašanjem ni treba razglasiti sodne odločbe; b) je vprašanje brez vsake osnove; c) je ustavno sodišče že odločalo o vprašanju z enako zadevo.

I. Redna sodišča

A. Vrhovno sodišče

Na vrhu hierarhije rednih sodišč je vrhovno sodišče, ki vključuje pritožbeno sodišče, prizivno sodišče in državno tožilstvo.

Pritožbeno sodišče, ki obsega en oddelek s senatom petih sodnikov, je pristojno zlasti za: zadeve za razveljavitev ali ničnost sklepov različnih oddelkov prizivnega sodišča in sodnih odločb na zadnji stopnji. Zastopstvo odvetnika je obvezno.

Prizivno sodišče obsega devet oddelkov, ki odločajo v senatu treh sodnikov. Pristojno je za civilne, gospodarske in kazenske zadeve ter za zadeve, o katerih odločata delovni sodišči v obeh sodnih okrožjih v državi. Zastopstvo odvetnika je obvezno pri vseh zadevah, razen pri kazenskih zadevah in začasnih odredbah. Kazenski oddelek prizivnega sodišča je pristojen za pritožbe zoper sodne odločbe kazenskega oddelka okrožnega sodišča. Ta oddelek odloča v senatu petih sodnikov.

B. Okrožna sodišča

Država je razdeljena na dve sodni okrožji, od katerih ima vsako po eno okrožno sodišče, eno v Luxembourgu in drugo v Diekirchu.

Obe okrožni sodišči sta razdeljeni na oddelke, ki odločajo v senatu treh sodnikov; pri vsakem okrožnem sodišču obstaja državno tožilstvo, ki ga sestavljajo državni tožilec in namestniki. Preiskovalni sodniki pri vsakem okrožnem sodišču so pristojni za preiskavo kazenskih zadev in prekrškov, če je to potrebno.

Na civilnopravnem in gospodarskem področju okrožno sodišče odloča po skupnem pravu in je pristojno za vse zadeve, za katere zakon ne določa pristojnosti drugega sodišča zaradi narave ali višine zahtevka.

Na vrh straniNa vrh strani

Pristojno je ratione valoris (glede na vrednost) za zahtevke nad 10 000 EUR.

Ima izključno pristojnost za zadeve, za katere mu jo zakon zaradi njihove narave izrecno podeljuje. Ima izključno pristojnost za zahtevke po priznanju tujih sodnih odločb in listin, ki so jih izdali tuji državni uradniki. Okrožna sodišča odločajo tudi o prošnjah za preklic ali razveljavitev sklepa sodišča ali upravnega akta, npr. v zvezi s posvojitvami, skrbništvom, osamosvojitvijo otrok itd.

Okrožno sodišče je pristojno za pritožbe zoper sodne odločbe mirovnih sodišč na prvi stopnji, ki imajo sedež v sodnem okrožju sodišča.

Tožba pri okrožnem sodišču se načeloma sproži s pozivom, ki ga sodni izvršitelj vroči toženi stranki.

Predsedniki okrožnih sodišč ali njihovi namestniki izrekajo začasne odločbe o nujnih civilnih in gospodarskih zadevah.

Okrožna sodišča so pristojna za kazenske zadeve kot sodišča za prekrške in kazenska sodišča. Pristojna so za sojenje vseh kaznivih dejanj, to je kršitev zakona, ki se kaznujejo s kaznimi za prekrške, in po zakonu kaznivih dejanj, ki jim jih predloži senat ali senat prizivnega sodišča. Tožena stranka mora priti osebno, razen če je kršitev kaznovana zgolj z globo; v tem primeru jo lahko zastopa odvetnik.

Načeloma je zastopstvo odvetnika obvezno pri okrožnem sodišču, razen izjem, določenih z zakonom, kot so npr. gospodarske zadeve in začasne odredbe, kjer se lahko stranke same zagovarjajo.

C. Mirovna sodišča

Mirovna sodišča so tri: v Luxembourgu, v mestu Esch-sur-Alzette (sodno okrožje Luxembourg) in v Diekirchu (sodno okrožje Diekirch).

Na civilnem in gospodarskem področju je mirovni sodnik pristojen za vse zadeve, za katere mu novi zakon o pravdnih postopkih ali druge zakonite določbe dajejo pristojnost; na zadnji stopnji je pristojen do višine zahtevka 750 EUR in pri pritožbah do 10 000 EUR.

Pristojen je za določena področja, npr. sklepe o zasegu dolžnikovih terjatev za delovna plačila, pokojnine in rente ter za razdelitev zneska zaseženih terjatev do višine terjanega zneska.

Načeloma se tožbo vloži pri mirovnem sodniku s pozivom sodnega izvršitelja. Nekaj zadev se vloži v sodni pisarni z vlogo prijave. Pred mirovnega sodnika pridejo stranke osebno ali prek zastopnika. Zastopnik je lahko odvetnik, zakonec, starši ali sorodniki v ravni črti, starši ali sorodniki v stranski črti do vključno tretjega kolena in osebe, ki delajo izključno za stranko ali njeno podjetje.

Na vrh straniNa vrh strani

V kazenskih postopkih opravlja mirovni sodnik funkcijo policijskega (kazenskega) sodnika. V tej vlogi odloča o kaznivih dejanjih ali kršitvah zakona, ki se kaznujejo z globo od 25 do 250 EUR, ter o kršitvah zakona, ki jih zakonodaja obravnava kot prekrške, ki jih sodni senat vloži pri policijskem (kazenskem) sodišču.

Razen tega je pristojen, da odloča o kršitvah, ki se kaznujejo z višjimi kaznimi, kot običajno veljajo za manjše prekrške, vendar zakonodaja določa, da je pristojen zanje. Zoper sodne odločbe policijskega sodišča je mogoče vedno vložiti pritožbo. Rok za vložitev pritožbe je štirideset dni in teče od izreka sodne odločbe ali, če gre za zamudno sodbo, od dneva njene navadne ali osebne vročitve. Pritožba se vloži pri kazenskem sodišču.

Pri vsakem mirovnem sodišču obstaja delovno sodišče, pristojno za spore v zvezi z delovnimi in vajeniškimi pogodbami. Pritožba se vloži pri vrhovnem sodišču.

D. Arbitražno sodišče in Višji svet za socialno zavarovanje

Vsi spori na področju socialne varnosti v zvezi s pripadnostjo ali podrejenostjo, prispevki, upravnimi kaznimi in dajatvami, razen tistimi, ki so določeni s členom 317 ali členoma 147 in 148 Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, so v pristojnosti arbitražnega sodišča, če gre za pritožbo, pa v pristojnosti Višjega sveta za socialno zavarovanje. Zoper sodne odločbe arbitražnega sodišča na zadnji stopnji in sodbe Višjega sveta je mogoče vložiti pritožbo.

II. Upravna sodišča

A. Višje upravno sodišče

Razen če je drugače določeno z zakonom, se lahko pri višjem upravnem sodišču, ki ima sedež v Luxembourgu, vloži pritožba zoper sodne odločbe upravnega sodišča, ki lahko razveljavi sodne odločbe, sprejete na področju upravnih ukrepov s področja zakonodaje. Višje upravno sodišče sodi kot pritožbeno sodišče in sodišče za obravnavo postopkov zoper sodne odločbe drugih upravnih sodišč, ki so odločala o predlogih za obnovitev postopka, kjer posebni zakoni podeljujejo pristojnost tem sodiščem.

Vsi odvetniki, ki imajo pravico zastopanja na sodiščih Velikega vojvodstva, imajo tudi pravico zastopanja na višjem upravnem sodišču; kljub temu imajo le „odvetniki, vključeni v seznam I“ preglednice, ki jo vsako leto pripravi odvetniška zbornica, pravico do izvajanja preiskovalnih ukrepov in sodelovanja v postopku. (= pravna pomoč zagovornika)

Državo pred višjim upravnim sodiščem zastopa uradnik ali odvetnik.

B. Upravno sodišče

Upravno sodišče, ki ima sedež v Luxembourgu, odloča o tožbah, vloženih zaradi nepristojnosti, prekoračitve in izkoriščanja oblasti, kršenja zakonov ali postopkov, ki ščitijo zasebne interese, zoper vse upravne sklepe, v zvezi s katerimi po zakonih in uredbah ni mogoče uporabiti nobenega drugega postopka, in zoper upravne listine v zvezi z zakonodajo, ne glede na organ, ki jih je izdal. Načeloma je pristojno tudi za spore v zvezi z neposrednimi davki ter občinskimi davki in pristojbinami.

Zoper sodne odločbe upravnega sodišča je mogoče vložiti pritožbo pri višjem upravnem sodišču.

Upravno sodišče lahko sodi v pritožbah zoper odločitve vodje upravnega oddelka v zvezi z neposrednimi prispevki v primerih, ko je to omogočeno z zakonodajo.

« Pravosodna organizacija - Splošne informacije | Luksemburg - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo