Evropska komisija > EPM > Pravosodna organizacija > Latvija

Zadnja sprememba: 20-02-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravosodna organizacija - Latvija

 

KAZALO

1. Splošne informacije 1.
2. Pravosodni sistem 2.
2.a) Okrožna (mestna) sodišča 2.a)
2.b) Regionalna sodišča 2.b)
2.c) Vrhovno sodišče 2.c)
2.d) Upravna sodišča 2.d)
2.e) Zemljiškoknjižni oddelki 2.e)
3. Samoregulativna konferenca 3.
4. Sodna uprava 4.
5. Ustavno sodišče 5.

 

1. Splošne informacije

Latvija ima tristopenjski pravosodni sistem. Ustava Republike Latvije določa, da se sodne odločbe sprejemajo na latvijskih okrožnih (mestnih) sodiščih, regionalnih sodiščih in vrhovnem sodišču; v primeru vojne ali izrednega stanja se uporabljajo tudi vojna sodišča.

Okrožna (mestna) sodišča so sodišča prve stopnje za civilne, kazenske in upravne zadeve.

Regionalna sodišča so lahko sodišča prve stopnje in pritožbena sodišča. Regionalno sodišče je sodišče prve stopnje, kadar procesna zakonodaja določa, da je treba posamezno zadevo na prvi stopnji obravnavati na regionalnem sodišču. To običajno velja za bolj zapletene ali obsežnejše zadeve.

Regionalna sodišča so pritožbena sodišča za civilne, kazenske in upravne zadeve, ki jih je obravnavalo okrožno (mestno) sodišče ali le sodnik posameznik.

Vrhovno sodišče Republike Latvije je sestavljeno iz (1) senata in (2) dveh zbornic: zbornice za civilne zadeve in zbornice za kazenske zadeve. zbornici delujeta kot pritožbeno sodišče za zadeve, ki jih na prvi stopnji obravnavajo regionalna sodišča.

Senat vrhovnega sodišča je kasacijsko sodišče v vseh zadevah, ki jih na prvi stopnji obravnavajo okrožna (mestna) sodišča in regionalna sodišča. Senat je sodišče prve stopnje v zadevah, povezanih z odločbami, ki jih sprejme državni urad za revizijo v skladu s členom 55 Zakona o državnem uradu za revizijo. Senat ima štiri oddelke: oddelek za civilne zadeve, oddelek za kazenske zadeve, oddelek za upravne zadeve in oddelek za disciplinske zadeve.

Ustavno sodišče je neodvisni sodni organ.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodniki so neodvisni in zanje veljajo le zakoni.

Senat vrhovnega sodišča latviešu valoda PDF File (PDF File 89 KB)

Zdaj sodstvo v Latviji ureja Zakon o pristojnosti sodišč. Vendar je treba izpostaviti, da parlament (Saeima) obravnava osnutek Zakona o sodstvu, ki bo po začetku veljavnosti urejal sodstvo v Latviji.

Načela in postopke za obravnavo zadev na sodišču določajo Ustava latviešu valoda, Zakon o civilnih postopkih latviešu valoda, Zakon o kazenskih postopkih in Zakon o upravnih postopkih latviešu valoda.

Zakon o pristojnosti sodišč ureja tudi dejavnosti zemljiškoknjižnih oddelkov regionalnih sodišč, ki so pristojni za vpis nepremičnin in z njimi povezanih pravic v zemljiško knjigo.

Dejavnosti ustavnega sodišča ureja Zakon o ustavnem sodišču latviešu valoda.

Na vrh straniNa vrh strani

Dejavnosti vojaških sodišč ureja Zakon o vojaških sodiščih latviešu valoda.

Simboli sodne pristojnosti

Pristojnost sodišč predstavljajo zaprisega sodnika in sodnika porotnika, službeno oblačilo ter službeni znak. Sodniki so pri svojem delu oblečeni v službeno oblačilo in nosijo službeni znak. Službeni znak dobijo, ko nastopijo sodniško službo, pri čemer tudi prisežejo pred predsednikom.

Sodniki, ki delajo na zemljiškoknjižnem oddelku, ne nosijo službenih oblačil, službeni znak sodnikov zemljiškoknjižnega oddelka pa dobijo, ko nastopijo službo.

Vsa sodišča in zemljiškoknjižni oddelki imajo svojo oznako, na kateri je velik državni grb in ime sodišča ali zemljiškoknjižnega oddelka.

2. Pravosodni sistem

2.a) Okrožna (mestna) sodišča

Zakon o civilnih postopkih latviešu valoda, Zakon o kazenskih postopkih latviešu valoda in Zakon o upravnih postopkih latviešu valoda določajo pristojnost okrožnih (mestnih) sodišč v civilnih, kazenskih in upravnih zadevah.

Na vrh straniNa vrh strani

Okrožno (mestno) sodišče je sodišče prve stopnje za civilne, kazenske in upravne zadeve, razen če je določeno drugače (glejte oddelek o regionalnih sodiščih).

Civilne in upravne zadeve na okrožnih (mestnih) sodiščih obravnavajo sodniki posamezniki. Kadar predsednik sodišča meni, da je upravna zadeva posebej zapletena, jo lahko obravnava senat treh sodnikov. Kazenske zadeve na okrožnih (mestnih) sodiščih obravnava senat z enim sodnikom in dvema sodnikoma porotnikoma. Nekatere zadeve, določene z zakonom, obravnava sodnik posameznik.

Okrožna (mestna) sodišča v Latviji:

Območje regionalnega sodišča v Kurzemeju:
  1. Okrožno sodišče Kuldīga,
  2. Sodišče Liepāja,
  3. Okrožno sodišče Saldus,
  4. Okrožno sodišče Talsi,
  5. Sodišče Ventspils.
Območje regionalnega sodišča v Latgaleju:
  1. Okrožno sodišče Balvi,
  2. Sodišče Daugavpils,
  3. Okrožno sodišče Krāslava,
  4. Okrožno sodišče Ludza,
  5. Okrožno sodišče Preiļi,
  6. Sodišče Rēzekne.
Območje regionalnega sodišča v Rigi:
  1. Mestno sodišče Jūrmala,
  2. Okrožno sodišče Ogre,
  3. Osrednje okrožno sodišče Riga,
  4. Kurzemsko okrožno sodišče mesta Riga,
  5. Sodišče predmestja Latgale mesta Riga,
  6. Sodišče predmestja Vidzeme mesta Riga,
  7. Sodišče predmestja Zemgale mesta Riga,
  8. Sodišče severnega okrožja mesta Riga,
  9. Okrožno sodišče Rige,
  10. Sodišče Sigulda.
Območje regionalnega sodišča v Vidzemeju:
  1. Okrožno sodišče Alūksne,
  2. Okrožno sodišče Cēsis,
  3. Okrožno sodišče Gulbene,
  4. Okrožno sodišče Limbaži,
  5. Okrožno sodišče Madona,
  6. Okrožno sodišče Valka,
  7. Okrožno sodišče Valmiera.
Območje regionalnega sodišča v Zemgaleju:
  1. Okrožno sodišče Aizkraukle,
  2. Okrožno sodišče Bauska,
  3. Okrožno sodišče Dobele,
  4. Sodišče Jelgava,
  5. Okrožno sodišče Jēkabpils,
  6. Okrožno sodišče Tukums.
Območje regionalnega upravnega sodišča:

Okrožno upravno sodišče (glejte oddelek o upravnih sodiščih).

Na vrh straniNa vrh strani

2.b) Regionalna sodišča

V Latviji je šest regionalnih sodišč: Regionalno sodišče v Rigi, regionalno sodišče v Kurzemeju, regionalno sodišče v Latgaleju, regionalno sodišče v Vidzemeju, regionalno sodišče v Zemgaleju in regionalno upravno sodišče.

Regionalna sodišča so sodišča prve stopnje za civilne in kazenske zadeve, za katere so v skladu z zakonodajo pristojna regionalna sodišča. Regionalna sodišča so pritožbena sodišča za civilne, kazenske in upravne zadeve, ki jih je že obravnavalo okrožno (mestno) sodišče ali sodnik posameznik. Civilne in kazenske zadeve na regionalnih sodiščih obravnava senat z regionalnim sodnikom in dvema sodnikoma porotnikoma. Civilne zadeve na regionalnih sodiščih obravnava senat treh sodnikov.

Senat treh sodnikov vodi predsednik, ki lahko hkrati opravlja funkcijo namestnika predsednika regionalnega sodišča. V senatu so sodniki; kadar je v njem več kot petnajst sodnikov, se lahko ustanovita dva senata, ki se določita ločeno.

2.c) Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče Latvije sestavljajo:

  1. senat,
  2. dve zbornici: zbornica za civilne zadeve in zbornica za kazenske zadeve.

Vsako zbornico sestavljajo predsednik in vrhovni sodniki, ki pripadajo tej zbornici. Zbornici delujeta kot pritožbeno sodišče za zadeve, ki se na prvi stopnji obravnavajo na regionalnem sodišču.

Zadeve v zbornici obravnavajo skupaj trije sodniki.

Vsi sodniki vrhovnega sodišča sestavljajo plenum (skupščina sodnikov).

Senat vrhovnega sodišča je kasacijsko sodišče v vseh zadevah, ki so se obravnavale na okrožnih (mestnih) in regionalnih sodiščih.

Na vrh straniNa vrh strani

Senat je sodišče prve stopnje v zadevah, povezanih z odločbami, ki jih sprejme državni urad za revizijo v skladu s členom 55 Zakona o državnem uradu za revizijo latviešu valoda.

Senat sestavljajo predsednik vrhovnega sodišča in sodniki senata.

Senat ima štiri oddelke: oddelek za civilne zadeve, oddelek za kazenske zadeve, oddelek za upravne zadeve in oddelek za disciplinske zadeve. V senatu vrhovnega sodišča obravnavajo zadeve skupaj trije senatorji. Kadar to določa zakon, zadeve obravnava več sodnikov senata.

Plenum in njegova pristojnost

Plenum je skupščina sodnikov zbornic vrhovnega sodišča in senata. V plenumu se razpravlja o vprašanjih, povezanih s sedanjo razlago zakonskih določb.

V plenumu se ustanavljajo oddelki zbornic in senata ter izdajajo izjave, na podlagi katerih se razreši predsednik vrhovnega sodišča ali državni tožilec.

2.d) Upravna sodišča

Zakon o upravnih postopkih določa, da imajo upravna sodišča posebno odgovornost, da po lastni presoji spremljajo zakonitost upravnih aktov, ki jih izdajo organi, ali dejanj organov in njihovo primernost, da ugotovijo javnopravne obveznosti in pravice posameznikov ter obravnavajo spore v zvezi z javnopravnimi konvencijami.

Regionalno upravno sodišče in okrožno upravno sodišče sta pristojni za celotno upravno ozemlje Latvije.

V nekaterih primerih lahko sodišče v skladu z Zakonom o upravnih postopkih obravnava tudi zahtevke, ki ne spadajo na področje upravnega prava.

Na vrh straniNa vrh strani

Upravno sodišče ugotovi okoliščine zadeve na podlagi ustnih ali pisnih postopkov.

Upravne zadeve na prvi stopnji običajno obravnava regionalno sodišče, kadar udeleženec v upravni zadevi vloži pritožbo zoper odločbo regionalnega sodišča, pa zadevo na drugi stopnji obravnava regionalno upravno sodišče v skladu s pritožbenim postopkom.

Udeleženec v upravni zadevi lahko pritožbo zoper odločbo druge stopnje vloži v skladu s pritožbenim postopkom pri oddelku za upravne zadeve senata vrhovnega sodišča.

2.e) Zemljiškoknjižni oddelki

Zemljiškoknjižni oddelki so del regionalnih sodišč, njihova naloga pa je upravljanje zemljiških knjig. Zemljiškoknjižni oddelki so sodni organi.

Sodniki zemljiškoknjižnih oddelkov so pristojni za vpis nepremičnin in z njimi povezanih pravic v zemljiško knjigo. Sodniki zemljiškoknjižnega oddelka imajo enak pravni status kot sodniki okrožnih (mestnih) sodišč. Zemljiškoknjižni oddelki so del pravosodnega sistema in so pristojni za vpis nepremičnin in z njimi povezanih pravic v zemljiško knjigo. Za zemljiškoknjižne oddelke so pristojna regionalna sodišča, za njihovo organizacijsko vodenje pa sodna uprava.

V zemljiškoknjižnem oddelku sodelujejo sodniki zemljiškoknjižnega oddelka.

3. Samoregulativna konferenca

Konferenca sodnikov
  1. Konferenca sodnikov je samoregulativni organ. Pri njenem delu sodelujejo vsi sodniki v Latviji.

Konferenca sodnikov:

  1. obravnava aktualna vprašanja v zvezi s sodno prakso;
  2. predloži zahtevke v zvezi z razlago zakonodaje predsedniku vrhovnega sodišča, da se o njih razpravlja na plenumu vrhovnega sodišča;
  3. razpravlja o vprašanjih v zvezi z zagotavljanjem materialne in socialne varnosti ter drugih pomembnih zadevah, povezanih z delom sodnikov;
  4. s tajnim glasovanjem izvoli senat poklicnih sodnikov, vključno s predsednikom senata, ki imajo štiriletni mandat;
  5. izvoli disciplinski senat sodnikov, ki imajo štiriletni mandat.

Konferenca sodnikov zemljiškoknjižnega oddelka se lahko skliče za obravnavanje aktualnih vprašanj v zvezi s prakso vpisa nepremičnin in z njimi povezanih pravic.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Sodna uprava

Pristojnost pravosodnega ministra

Pravosodni minister je glavni državni organ na področju sodne uprave in izvaja naslednje naloge v skladu z zakonodajo:

  1. odobri metodološka navodila o organizaciji upravnega dela okrožnih (mestnih) sodišč, regionalnih sodišč in zemljiškoknjižnih oddelkov;
  2. od okrožnih (mestnih) sodišč, regionalnih sodišč in zemljiškoknjižnih oddelkov zahteva informacije, ki jih potrebuje za opravljanje nalog v skladu z zakonom;
  3. spremlja organizacijsko upravljanje okrožnih (mestnih) sodišč, regionalnih sodišč in zemljiškoknjižnih oddelkov.
Sodna uprava

Sodna uprava organizira in opravlja upravno delo okrožnih (mestnih) sodišč, regionalnih sodišč in zemljiškoknjižnih oddelkov, zanjo pa je pristojen pravosodni minister.

Naloge pravosodnega ministra v zvezi z organizacijskim upravljanjem sodišč

Pravosodni minister:

  1. zahteva poročila od sodnikov, ki delajo na okrožnih (mestnih) sodiščih, regionalnih sodiščih in zemljiškoknjižnih oddelkih;
  2. naroči sodni upravi, naj opravi preglede okrožnih (mestnih) sodišč, regionalnih sodišč in zemljiškoknjižnih oddelkov, po potrebi ob pomoči vrhovnih ali regionalnih sodnikov na podlagi soglasja predsednika zadevnega sodišča;
  3. začne disciplinski postopek zoper sodnike.

5. Ustavno sodišče

Ustavno sodišče je neodvisni sodni organ, ki obravnava zadeve v zvezi s skladnostjo zakonov in druge zakonodaje z Ustavo ter druge zadeve, ki so mu dodeljene v skladu z zakonodajo in za katere je pristojno v skladu z Ustavo Republike Latvije in Zakonom o ustavnem sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

Ustavno sodišče v skladu s členom 16 Zakona o ustavnem sodišču obravnava zadeve, povezane s:

  1. skladnostjo zakonov z Ustavo;
  2. skladnostjo mednarodnih sporazumov, ki jih je podpiše ali sklene Latvija, z Ustavo (tudi dokler teh sporazumov ne odobri Saeima);
  3. skladnostjo druge zakonodaje ali delov zakonodaje s predpisi (zakonodajnimi akti) z večjo pravno močjo;
  4. skladnostjo drugih aktov (razen upravnih aktov), ki jih izdajo Saeima, vlada, predsednik, predsednik Saeime in predsednik vlade, z zakonodajo;
  5. skladnostjo vsakega sklepa, s katerim minister z dovoljenjem vlade razveljavi odločbo lokalnega organa (sveta), z zakonodajo;
  6. skladnostjo latvijske nacionalne zakonodaje z mednarodnimi sporazumi, ki jih sklene Latvija in niso v nasprotju z ustavo.

Ustavno sodišče ne more začeti postopka na lastno pobudo; zadeve obravnava le na zahtevo oseb, ki so določene z zakonom.

Sedanja zakonodaja določa, da lahko zahtevke pri ustavnem sodišču vložijo predsednik, Saeima, vsaj dvajset poslancev, vlada, državni tožilec, državni urad za revizijo, latvijski državni urad za človekove pravice in lokalni organi (sveti); zahtevke lahko vložijo tudi sodišča splošne pristojnosti, ki obravnavajo civilno, kazensko ali upravno zadevo, sodniki zemljiškoknjižnega oddelka, ki vpišejo nepremičnino ali z njo povezane pravice v zemljiško knjigo, in vse fizične ali pravne osebe, katerih temeljne pravice iz Ustave so kršene.

Zadeve v zvezi s skladnostjo zakonov in predpisov vlade z Ustavo obravnava ustavno sodišče, pri čemer morajo biti navzoči vsi sodniki.

Vse druge zadeve obravnava senat treh sodnikov, razen če je z odločbo ustavnega sodišča določeno drugače.

Sodne odločbe ustavnega sodišča so dokončne. Veljati začnejo po razglasitvi ter so zavezujoče za vse državne in lokalne vladne ustanove, organe in uradnike, vključno s sodišči, ter za fizične in pravne osebe.

Vsaka zakonska določba, za katero ustavno sodišče ugotovi, da ni v skladu z drugo zakonsko določbo z večjo pravno močjo, se šteje za neveljavno od dne objave sodne odločbe ustavnega sodišča, razen če ustavno sodišče določi drugače. Kadar ustavno sodišče ugotovi, da mednarodni sporazum, ki ga je podpisala ali sklenila Latvija, ni v skladu z Ustavo, mora vlada takoj pripraviti predloge sprememb zadevnega sporazuma, odpovedati sporazum, začasno ustaviti njegovo izvajanje ali razveljaviti zavezanost k temu sporazumu.

Poslovnik ustavnega sodišča določa strukturo ustavnega sodišča, organizacijo njegovega dela, pravne postopke in disciplinsko odgovornost sodnikov v skladu z Zakonom o ustavnem sodišču.

« Pravosodna organizacija - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 20-02-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo