Evropska komisija > EPM > Pravosodna organizacija > Italija

Zadnja sprememba: 05-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravosodna organizacija - Italija

 redno sodstvo

{

- civilno sodstvo

- kazensko sodstvo

 specializirano sodstvo

{

- upravno sodstvo

- Računsko sodišče

- vojaški sodniki

- Ustavno sodišče



 

KAZALO

1. Redno sodstvo 1.
2. Specializirano sodstvo 2.
3. Civilno sodstvo 3.
4. Specializirani sodni organi 4.

 

1. Redno sodstvo

Redno sodstvo (civilno in kazensko) opravljajo redni sodniki, ki veljajo za redne, ker njihovo imenovanje in delovanje urejajo predpisi sodnega sistema. Civilni in kazenski sodniki so sestavni del enotne strukture, to je rednega sodstva, v okvir katerega spadajo tudi javna tožilstva.

Ustava zagotavlja neodvisnost rednega sodstva od drugih vej oblasti pri tolmačenju prava in presoji dejstev.

Imenovanje sodnikov poteka prek javnega razpisa, ki obsega več zaporednih izpitov; funkcije so dodeljene po obdobju pripravništva. Sodniki se med seboj razlikujejo le po različnih funkcijah in so lahko premeščeni le na lastno željo. Zato razen pooblastil glede organizacije in nadzora, ki jih imajo vodje uradov, ne obstaja hierarhična struktura sodstva.

Višji sodni svet italiano je samoupravni organ sodstva, ki varuje njegovo neodvisnost, ureja najpomembnejše dejavnosti, potrebne za izvajanje sodstva, in izreka disciplinske kazni. Sestavljajo ga predsednik republike, ki mu predseduje (in s katerim praviloma sodeluje en podpredsednik, izvoljen med člani), prvi predsednik kasacijskega sodišča in generalni tožilec kasacijskega sodišča ter 24 drugih članov, od katerih je 1/3 izvoljena med predstavniki parlamenta in 2/3 med rednimi sodniki.

Ministrstvo za pravosodje italiano je pristojno za organizacijo in delovanje služb. Za opravljanje svojih upravnih funkcij uporablja minister za pravosodje osrednjo strukturo s sedežem v Rimu in deželne urade, ki izvajajo podporne naloge sodne dejavnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Viri:

  • Italijanska ustava;
  • Kraljevi dekret 1941/12 o sodnem sistemu;
  • Zakon 1958/195 o Višjem sodnem svetu.

2. Specializirano sodstvo

Poleg rednega sodstva obstaja še specializirano sodstvo.

Ustava prepoveduje ustanavljanje izrednih ali posebnih sodnikov in sama predpisuje sisteme specializiranih sodnikov:

  • upravni sodniki,
  • Računsko sodišče,
  • vojaški sodniki,
  • Ustavno sodišče italiano (nadzor skladnosti zakonov z ustavo; spori glede pristojnosti; pristojnost za kazniva dejanja predsednika republike).

Zlasti upravno sodstvo opravlja nadzor nad zakonitostjo upravnih aktov in lahko doseže njihov preklic. Na prvi stopnji ga izvajajo Deželna upravna sodišča, na drugi stopnji pa sodni odseki Državnega sveta in Sveta za upravno sodstvo dežele Sicilije. Upravni sodniki se razlikujejo od rednih sodnikov in imajo samostojen upravni organ. 

Obseg pristojnosti upravnih sodnikov je na splošno določen z navajanjem uveljavljanja subjektivnega stališča (legitimni interes), razen ob izključni pristojnosti, ko je upravni sodnik tudi sodnik subjektivnih pravic. V primeru spora, pozitivnega ali negativnega, med specializiranimi sodniki ali med njimi in rednim sodnikom glede pristojnosti, je odločitev prepuščena Kasacijskemu sodišču, ki razsoja s sklicem združenih odsekov.

3. Civilno sodstvo

Zajema dejavnosti, ki jih sodniki izvajajo za zagotavljanje uporabe zakona v primerih sporov med strankami (pravdno sodstvo) ali v zadevah, kjer posredovanje sodnika predpisuje zakon kot zaščito strank ali posameznih tretjih oseb ali celotne skupnosti (nepravdno sodstvo po uradni dolžnosti).

Na vrh straniNa vrh strani

Civilno sodstvo razsoja v vseh zadevah, ki spadajo v okvir uporabe sodnega sistema za civilne in gospodarske zadeve, oziroma zadeve civilnega prava, vključno s tistimi, ki se nanašajo na družinsko pravo in pravice potrošnikov ter gospodarsko in delovno pravo.

Civilno sodstvo izvajajo redna sodišča, ki opravljajo funkcije razsojanja in javnega tožilstva.

Organi razsojanja se delijo na monokratične sodnike (ali sodnike, ki razsojajo sami) in kolegijske sodnike. V zdajšnji ureditvi razsoja na prvi stopnji en sam sodnik, razen v nekaterih zadevah, ki so izrecno predpisane z zakonom, v katerih razsoja kolegij več sodnikov. V obliki kolegijskih organov delujejo prizivna sodišča, kasacijsko sodišče, redno sodišče, kadar to predvideva zakon, in sodišče za mladoletnike.

Čisto posebno vlogo ima v civilnem postopku javno tožilstvo.

Javno tožilstvo, katerega urad pokrivajo sodniki, bedi nad “spoštovanjem zakonov, pravočasnim in pravilnim sojenjem, nad varstvom pravic države, pravnih oseb in nezmožnih”. Javno tožilstvo izvaja civilni postopek v zadevah, ki jih določa zakon (na primer pri razveljavitvi zakonske zveze, pri sodni prepovedi, stečaju, neveljavnosti industrijskega patenta ali znamke), ali nujno sodeluje v sodnem postopku (tako na primer v zadevah, ki se tičejo zakonskih zvez, vključno z ločitvami in razvezami, v zadevah, ki se nanašajo na državo ali zmožnosti oseb); poleg tega pa je pristojno za posredovanje v vsaki zadevi, kjer zazna javni interes.

Organi razsojanja – Organi, ki jim je zaupan civilni sodni postopek, so:

  • mirovni sodnik,
  • sodišče,
  • sodišče za mladoletnike,
  • prizivno sodišče in
  • kasacijsko sodišče.

Sodbe, ki jih izreče sodnik na prvi stopnji, so na splošno začasno izvršljive, razen če jih sodnik prizivnega sodišča ne zadrži.

Na vrh straniNa vrh strani

Organigram civilnega pravosodja v Italiji PDF File (PDF File 65 KB)

3.1 Mirovni sodnik

Mirovni sodnik je častni sodnik in ne poklicni in ga imenuje Višji sodni svet na podlagi izpolnjevanja nekaterih zahtev (med drugim diploma iz prava); funkcija traja štiri leta in jo je mogoče podaljšati le za eno obdobje.

Gre za monokratičnega sodnika. V Italiji deluje okrog 4.700 mirovnih sodnikov, ki so razporejeni v 848 uradov po vsem ozemlju države (podatek iz januarja 2003). Upravičen je do denarnega nadomestila v obliki povračila za dejansko opravljeno delo.

Pristojnost

Pristojen je za zadeve, ki se nanašajo na premično premoženje v vrednosti do 2582,28 evrov, ali za povračila škode, nastale pri prometu motornih vozil do vrednosti 15 493,71 evrov. Brez omejitve vrednosti je pristojen za nekatere spore, ki so izrecno predvideni z zakonom, med drugim za spore, povezane z načinom uporabe skupnih prostorov v večstanovanjskih zgradbah. Krajevna pristojnost je določena v skladu s splošnimi predpisi civilnega zakonika.

Stranke lahko v sodnem postopku pred mirovnim sodnikom sodelujejo osebno, če zadeva ne presega 516,46 evrov; v drugih zadevah je potrebna pomoč zagovornika, vendar lahko mirovni sodnik dovoli stranki, da v sodnem postopku sodeluje osebno, upoštevaje naravo in pomembnost zadeve.

Podatki o odvetnikih, ki zakonito opravljajo poklic, in pripravnikih, ki jim je v okviru zakonskih omejitev dovoljeno zastopanje, so na razpolago pri Svetih Reda odvetnikov, ustanovljenih na sodiščih.

Na vrh straniNa vrh strani

Postopek je poenostavljen, poteka skoraj v celoti ustno in se nagiba k doseganju poravnave, ki bi morala predstavljati naravni zaključek takih sporov manjše premoženjske vrednosti.

Mirovni sodnik razsodi z izrekom sodbe v skladu z zakonom; pri sodbah, ki ne presegajo vrednosti 1 032,91 evrov, odloča po načelu pravičnosti. Po načelu pravičnosti razsoja tudi v zadevah, ki jih predvideva zakon in, če gre za razpoložljive pravice, kadar stranke to soglasno zahtevajo.

Izpodbijanje

Na sodbe se je mogoče pritožiti na sodišče; če so izrečene po načelu pravičnosti in so brezprizivne (če so izrečene za zadeve, ki se nanašajo na upravne kazni), je mogoča le pritožba na kasacijsko sodišče

3.2 Redno sodišče

Sodišče sestavljajo poklicni sodniki, ki se izrekajo v monokratični sestavi, v zadevah, ki jih izrecno določa zakon, pa v kolegijski sestavi (trije člani). Rednemu sodišču pa so lahko dodeljeni tudi častni sodniki. Gre za sodnika prve stopnje, ki ima funkcijo prizivnega sodnika za razsodbe mirovnega sodnika, razen če gre za sodbe po načelu pravičnosti ali brezprizivne sodbe).

Sodišča imajo sedež v vseh glavnih mestih pokrajin (razen Caserte); v več občinah v pokrajinah pa so ustanovljeni številni razdruženi oddelki, ki imajo krajevno pristojnost glede na okrožje samih oddelkov (Ministrstvo za pravosodje italiano).

Pristojnost

Pristojno je za spore, ki ne spadajo izrecno v pristojnost drugega sodnika; krajevna pristojnost je opredeljena glede na predpise, določene v zakoniku o postopku. Stranko mora med sodnim postopkom zagovarjati zakoniti zagovornik.

Na vrh straniNa vrh strani

Izpodbijanje

Na sodbe se je mogoče pritožiti na prizivno sodišče v okrožju, v katerem je sodišče ; v nekaterih primerih, ki jih predvideva zakon, se je mogoče pritožiti le na kasacijsko sodišče (na primer sodbe glede ugovora na izvršilne akte, ugovora na upravne kazni); izjemno sredstvo je razveljavitev sodbe, ki se sproži pri istem sodišču v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon. 

3.3 Prizivno sodišče

Predstavlja ga prizivni sodnik za sodbe, ki jih je na prvi stopnji izreklo sodišče. Prizivno sodišče ima sedež v glavnem mestu sodnega okrožja in je organizirano na odseke. Vedno ga sestavlja kolegij in razsoja s tremi člani; pri razsodbah glede mladoletnikov, kmetijskih pogodb in javnih voda so v kolegij vključeni izvedenci. 

Pristojnost

Prizivno sodišče:

  1. razsoja o pritožbah na sodbe, ki so jih izrekla sodišča na prvi stopnji;
  2. razsoja v posvetovalnici v primerih, ki jih predvideva zakonik civilnega postopka;
  3. se seznani z zadevami, ki so mu po zakonu predane, in se v tem primeru izreka kot sodnik prve in edine stopnje, razen možnosti pritožbe za razveljavitev. Prizivna sodišča so na primer pristojna za zadeve, ki se nanašajo na ugovor na oceno vrednosti v razlastitvenih postopkih, pri priznavanju sklepov s področja civilnih in gospodarskih zadev ter s področja zakonske zveze in starševskih pravic v skladu s predpisi iz Uredbe Bruselj I in II.

Priziv je sredstvo za neposredno izpodbijanje, s katerim se želi doseči popolna ali delna sprememba ukrepa sodnika na prvi stopnji, ki naj bi bil napačen. Vsi sklepi na prvi stopnji imajo možnost priziva, razen tistih, ki jih zakon izrecno izključuje; stranke se lahko predhodno dogovorijo, da se odrekajo prizivu in se pritožijo neposredno na kasacijsko sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

Izpodbijanje

Sodbe prizivnega sodišča se lahko izpodbijajo na kasacijskem sodišču; v nekaterih primerih in pod pogoji, ki jih predvideva zakon, je mogoče proti sodbi prizivnega sodišča sprožiti pravno sredstvo za razveljavitev.

3.4 Vrhovno kasacijsko sodišče

Predstavlja najvišjo stopnjo sodstva. Njegova funkcija je zagotavljanje natančnega spoštovanja in enotnega tolmačenja zakona; poleg tega ureja spore glede pristojnosti, sodne oblasti in dodelitve. Razsoja o zakonitosti in izključno nadzoruje, ali ustrezni sodnik pravilno uporablja zakon.

Gre za kolegijski organ; sestavljeno je iz odsekov, vsakega sestavlja prvi predsednik, predsedniki odsekov in svetovalci; praviloma razsoja v ožji sestavi ob prisotnosti petih članov. Pri izpodbijanjih, ki zadevajo vprašanja ali spore glede sodne pristojnosti in spore glede dodelitve ter pri posebno pomembnih vprašanjih oziroma vprašanjih, o katerih so ožje sestave odsekov odločale neenotno, razsoja sodišče v združeni sestavi, ki ji predseduje prvi predsednik in jo sestavlja stalno število devetih članov.

Javno tožilstvo sodeluje pri vseh sodnih postopkih, kar potrjuje pomembnost, ki jo zakonodajalec pripisuje presoji zakonitosti.

Sodišče ima sedež v Rimu in je pristojno za celotno ozemlje države.

Na kasacijsko sodišče so mogoče pritožbe na sodbe, ki so bile izrečene na prizivnem sodišču ali na edini stopnji.

Število sodb, izrečenih na edini stopnji, je visoko in zadeva predvsem tri sektorje:

  1. sodbe mirovnega sodnika, izrečene po načelu pravičnosti,
  2. sodbe, ki odločajo o ugovoru na upravne akte,
  3. sodbe, izrečene glede ugovora na upravne kazni, ki jih je naložil upravni organ.

Pritožba na kasacijsko sodišče je mogoča le iz razlogov, ki jih določa zakon.

Na vrh straniNa vrh strani

Če kasacijsko sodišče sprejme pritožbo, razveljavi izpodbijani ukrep in vrne akte pristojnemu sodniku v ponovni postopek ali pa ne. V prvem primeru mora sodnik v ponovnem postopku dosledno upoštevati pravno načelo, izraženo v sodbi.

Sodbe kasacijskega sodišča na splošno niso obvezujoče za sklepe drugih sodnikov v podobnih zadevah; sodišče pri sklepanju o pritožbi določi tolmačenje, ki naj ima prepričevalno vrednost in je zgled ter didaktično učinkovito za vse sodnike v sistemu.

Izpodbijanje

Le ob nepravilni ugotovitvi dejstev se lahko proti sodbam kasacijskega sodišča sproži pravno sredstvo za razveljavitev, ki se pod pogoji, določenimi z zakonom, predloži istemu sodišču, ki ukrepa v posvetovalnici.

4. Specializirani sodni organi

Ustava prepoveduje ustanavljanje novih „izrednih ali posebnih“ sodnikov, dovoljuje pa, da se v okviru rednega sodstva ustanovijo specializirani organi, za katere je značilna prisotnost rednih sodnikov in ustreznih državljanov zunaj sodnega sistema.

Sodišče za mladoletnike

Ustanovljeno je na vsakem sedežu prizivnega sodišča in je pristojno za celotno ozemlje posameznega okrožja. Gre za samostojni in specializirani organ s funkcijami prvostopenjskega sodnika za vse civilne in upravne zadeve (poleg kazenskih), ki zadevajo osebe, mlajše od 18 let, stalno prebivajoče v okrožju prizivnega sodišča. Kolegij sestavljajo štirje člani, dva poklicna sodnika in dva državljana, en moški in ena ženska, ki sta izvedenca za določene zadeve. Sodišče za mladoletnike je posebej pristojno za ukrepe, ki zadevajo starševske pravice, dovoljenje za sklenitev zakonske zveze oseb, mlajših od 18 let, posvojitev, priznanje očetovstva, odvzem pravice enega od staršev, da upravlja s premoženjem mladoletnega otroka. Posreduje tudi, da namesto družinskih članov ali neustreznega skrbnika zagotovi vzgojo, izobraževanje in razvoj osebnosti mladoletnika.

Pri sodišču za mladoletnike je ustanovljen samostojni urad javnega tožilstva, ki je pristojen tudi za civilni sektor.

O prizivih ali pritožbah na sklepe sodišča za mladoletnike razsoja eden od odsekov prizivnega sodišča, pri čemer namesto dveh sodnikov odseka sodelujeta dva izvedenca, en moški in ena ženska.

Specializirani kmetijski odseki

Ti odseki imajo zelo omejeno pristojnost v okviru sporov, ki se nanašajo na kmetijske pogodbe. Ustanovljeni so pri sodiščih in prizivnih sodiščih in razsojajo s sodelovanjem izvedencev.

Deželna sodišča za javne vode

Sedež imajo le v osmih prizivnih sodiščih, odločajo s tremi člani, od katerih je eden po zakonu gradbeni inženir. Pristojna so za vprašanja, ki se nanašajo na javno posest voda, izključno uporabo javnih voda, izvedbo gradbenih del za vodovode, podzemne vode, stroške družb za uporabo javnih voda. Na sklepe se je mogoče pritožiti na Višje sodišče za javne vode, ki ima sedež na Kasacijskem sodišču.

Na podlagi dveh posegov ustavnega sodišča je v fazi sprejemanja korenita reforma, ki predvideva odpravo navedenih organov in dodelitev zadev, ki se nanašajo na pravice, rednemu sodniku (sodiščem in prizivnim sodiščem), pritožb na upravne ukrepe, ki zadevajo vode, pa upravnemu sodniku (Deželnemu upravnemu sodišču in Državnemu svetu).

« Pravosodna organizacija - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 05-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo