Evropska komisija > EPM > Pravosodna organizacija > Francija

Zadnja sprememba: 30-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravosodna organizacija - Francija

Obstaja več vrst sodišč, ki so organizirana v dve veliki skupini, redna sodišča in upravna sodišča, glede na naravo zadevnih sporov, njihov pomen ali resnost kršitev.

  • Redna sodišča:

    • civilna sodišča français
  • Upravna sodišča français

Kadar pride do spora o pristojnosti med dvema vrstama sodišč – rednim in upravnim – sodišče za spore (Tribunal des Conflicts) določi, katero sodišče je pristojno.

Organigrami PDF File (PDF File 146 KB)

Nadaljnje informacije o organizaciji upravnih sodišč v Franciji français

Podrobne razlage

Okrajno sodišče (Tribunal d'instance) français 

Okrajno sodišče obravnava spore med posamezniki, kadar znesek ne presega 7 600 EUR in vsebina spada v pristojnost sodišča (osebne in premoženjske tožbe). Ne more razsojati v zadevah, za katere je z zakonom določeno, da jih obravnava drugo sodišče, tudi če je znesek manjši od 7 600 EUR.

Razsoja tudi o nekaterih zadevah, določenih z zakonom:

  • rubež zaslužkov,
  • pokojninske rente, manjše ali enake 3800 EUR,
  • težave, povezane z volitvami,
  • najemi stanovanj.

Razen tega ima okrajno sodišče tudi številne upravne pristojnosti:

  • beleženje izjav o francoskem državljanstvu,
  • oblikovanje uradnih zapisov o splošno znanih zadevah in potrdilih o državljanstvu,
  • namestitev in odstranjevanje sodnih pečatov v primeru dedovanja.

Druge pristojnosti

Sodnik okrajnega sodišča opravlja naloge sodnika za skrbništvo.

Na vrh straniNa vrh strani

Razglaša osamosvojitev mladoletnikov, organizira zaščitne programe (varstvo, skrbništvo) za osebe z motenimi duševnimi sposobnostmi.

Sestava in lokacija

Na okrajnem sodišču je eden ali več sodnikov, o zadevah pa odloča en sam sodnik.

Okrajno sodišče ima običajno sedež v glavnem mestu okraja.

Pristojno okrajno sodišče je v kraju stalnega prebivališča tožene stranke, to je osebe, od katere se nekaj zahteva.

Lokalni naslovi

Naslove pristojne službe lahko poiščete v: Rumenih straneh français (France Telecom) 

Referenčna besedila

  • Pristojnosti in organizacija okrajnega sodišča: Zakon o ureditvi sodišč (Code de l'organisation judiciaire): členi L321-1 do L323-1 français

Okrožno sodišče (Tribunal de grande instance) français

Okrožno sodišče obravnava:

  • spore med posamezniki (civilne zadeve), kadar je znesek višji od 7 600 EUR,
  • naslednje spore, ne glede na zadevni znesek: družinske spore (zakon, razveza, posvojitev, dedovanje, starševstvo), spore, povezane z državljanstvom, rubežem nepremičnin, patenti, blagovnimi znamkami, likvidacijo družb.

Sestava

Na sodišču so poklicni sodniki: predsednik, podpredsedniki, sodniki, državni tožilec, namestniki tožilca.

Obstajajo specializirani sodniki, kot je sodnik za družinske zadeve (težave pri razvezi, prenehanje življenjske skupnosti).

Drugi specializirani sodniki:

  • sodnik za razlastitve (odškodnina za razlastitev),
  • sodnik za izvršbe (spori, povezani zlasti z rubeži).

Okrožno sodišče ima običajno sedež v glavnem kraju departmaja, lahko pa ga ima tudi drugje.

Na katero sodišče naj se obrnem?

Načeloma se morate obrniti na sodišče v kraju stalnega prebivališča tožene stranke.

Izjeme:

  • postopki, povezani z nepremičninami: sodišče v kraju nepremičnine,
  • postopki, povezani z dedovanjem: sodišče v kraju, kjer se sproži dedovanje.

Druge izjeme: 

Na vrh straniNa vrh strani

  • postopki, povezani s pogodbo: sodišče v kraju, kjer se izvaja pogodba,
  • postopki, povezani s prodajno pogodbo: sodišče v kraju dobave,
  • postopki, povezani s preživninami: sodišče v kraju stalnega prebivališča vlagatelja.

Referenčna besedila

  • Pristojnosti in organizacija okrožnega sodišča:
    • Zakon o ureditvi sodišč: členi L311-1 do L311-4 français
    • Zakon o ureditvi sodišč: členi L311-10 do L311-13 français

Gospodarsko sodišče (Tribunal de commerce) français

Gospodarsko sodišče obravnava vse gospodarske spore:

  • spori med gospodarskimi subjekti pri opravljanju njihove dejavnosti (če na primer kateri od gospodarskih subjektov izpodbija vrednost blaga, kupljenega od drugega gospodarskega subjekta),
  • spori med partnerji gospodarske družbe,
  • spori zaradi prodaje dobrega imena podjetja.

Obravnava tudi:

  • spore, povezane z gospodarskimi posli med gospodarskimi in negospodarskimi subjekti (na primer, če izpodbijate kakovost izdelka, ki vam ga je prodal gospodarski subjekt),
  • spori, povezani s sodnimi poravnavami in likvidacijami.

Upravna naloga

V sodni pisarni gospodarskega sodišča je register gospodarskih družb, kamor se morajo vpisati gospodarski subjekti.

Sestava

Na gospodarskem sodišču so predsednik in različno število nepoklicnih sodnikov. Pri izreku sodbe morajo biti navzoči vsaj 3 sodniki.

Sodnike za 2 ali 4 leta izvolijo predstavniki gospodarskih subjektov in gospodarstvenikov.

Na katero sodišče se je treba obrniti?

Na splošno velja, da je v enem departmaju eno ali več gospodarskih sodišč (sodno okrožje okrožnega sodišča).

 Kadar ni gospodarskega sodišča, spore obravnava okrožno sodišče, ki deluje v skladu s postopki gospodarskega sodišča.

Načeloma se morate obrniti na sodišče v kraju stalnega prebivališča tožene stranke.

Na vrh straniNa vrh strani

Referenčna besedila

  • Pristojnosti gospodarskega sodišča: Zakon o ureditvi sodišč: členi L411-1 do L411-7 français

Razsodišče med delodajalci in delojemalci (Conseil de prud'hommes) français

Zadolženo je za obravnavo posameznih sporov med delodajalci in zaposlenimi osebami v zvezi s pogodbami o delu ali vajeniškimi pogodbami.

Če ste javni ali državni uslužbenec, se morate obrniti na upravno sodišče. Razsodišče ukrepa na zahtevo delojemalca ali zaposlene osebe in poskuša spraviti stranki. Sodbe izreče le, če je spravni postopek, ki je načeloma obvezen v vseh primerih, razen v izjemnih primerih, določenih z zakonom, neuspešen.

Kje je?

Načeloma je v glavnem mestu departmaja ali kantona.

Na katero razsodišče naj se obrnem?

Načeloma na tisto v kraju podjetja. Zaposlene osebe, ki ne delajo v podjetju, se morajo obrniti na razsodišče v kraju njihovega stalnega prebivališča.

Kdo sodi?

Na razsodišču med delodajalci in delojemalci so izvoljeni sodniki, ki v enakem razmerju zastopajo zaposlene osebe in delodajalce. Razdeljeno je na 5 strokovnih skupin:

  • upravljanje,
  • industrija,
  • gospodarstvo in gospodarske storitve,
  • kmetijstvo,
  • razne dejavnosti.

Obvezno vsebuje skupno ureditev za začasne odredbe.

Če 4 sodniki dobijo enako število glasov, razsodišču med delodajalci in delojemalci predseduje sodnik okrajnega sodišča.

Referenčna besedila

  • Razsodišče med delodajalci in delojemalci: pristojnosti in organizacija: 
    • Delovno pravo (Code du travail): člen L511-1 français
    • Delovno pravo: členi L512-1 do L512-3 français

Socialno sodišče (Tribunal des affaires de la sécurité sociale) français

Socialno sodišče obravnava spore med zavodi za socialno varnost in njihovimi uporabniki.

Na vrh straniNa vrh strani

Spori so večinoma povezani s:

  • pripadnostjo (prijava pri zavodu socialne varnosti),
  • izračunom in izterjavo prispevkov ter nadomestil.

Ni pristojno za:

  • odločitve o zdravniških zadevah (pristojnost regionalne tehnične komisije),
  • pritožbe v zvezi s kaznivimi dejanji na področju zakonika o socialni varnosti, ki so jih odkrili organi kazenskega pregona,
  • spore, povezane z ustanovami za dodatno pokojninsko zavarovanje (pristojnost civilnih sodišč). 

Sestava

Na tem sodišču so:

  • en predsednik (sodnik okrožnega sodišča),
  • nepoklicni prisedniki, ki jih za 3 leta imenuje prvi predsednik prizivnega sodišča od kandidatur, ki jih predložijo najbolj reprezentativni kmetijski in nekmetijski sindikati.

Kam naj se obrnem?

Socialno sodišče je običajno na sedežu okrožnega sodišča.

Tajniške storitve opravlja član osebja regionalnega direktorata za zdravje in socialne zadeve.

Pristojno sodišče je običajno sodišče v kraju vašega stalnega prebivališča ali prebivališča vašega delodajalca.

Podatke lahko dobite v sodni pisarni okrožnega sodišča ali pri zavodu za socialno varnost.

Sodišče za kmetijska zemljišča (Tribunal paritaire des baux ruraux) français

Sodišče za kmetijska zemljišča je pristojno za odločanje v sporih, ki nastanejo zaradi najemanja, med lastniki kmetijskih zemljišč in kmeti najemniki ali zakupniki.

Primeri:

  • najem kmetijskih zemljišč,
  • trajanje zakupa,
  • ponovna pridobitev zemlje.

O čem ne sodi

Pri težavah, ki niso naštete zgoraj, se je treba obrniti na druga sodišča:

  • na okrožno sodišče za spore, povezane z naravo najema,
  • na okrajno sodišče za spore, povezane s plačevanjem najemnine.

Sestava

Okrajni sodnik predseduje sodišču za kmetijska zemljišča. Pomagajo mu štirje izvoljeni prisedniki: dva sta lastnika in dva zakupnika ali najemnika.

Izvoljeni so za 5 let s seznamov kandidatov, ki jih pripravijo župani skupnosti.

Kadar se sodišče za kmetijska zemljišča ne more oblikovati ali ne more delovati, je pristojno okrajno sodišče.

Na katero sodišče naj se obrnem?

Na tisto, ki je v kraju kmetijskega zemljišča. V vsakem glavnem kraju kantona je eno sodišče.

« Pravosodna organizacija - Splošne informacije | Francija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo