Evropska komisija > EPM > Pravosodna organizacija > Belgija

Zadnja sprememba: 23-06-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravosodna organizacija - Belgija

Ta opisna mapa je razdeljena na tri glavne dele. Po splošnem uvodu o organizaciji sodne oblasti v Belgiji v prvem delu je drugi del posvečen razvoju v zvezi s pristojnostmi civilnih sodišč. V zadnjem delu so organigrami različnih stopenj sodišč, od sodišča prve stopnje do pritožbenega sodišča.

1. Uvodni del

a) Načela

Pred predstavitvijo pravosodne organizacije v Belgiji je treba opozoriti na nekatera ustavna in splošna načela v zvezi z organizacijo sodne oblasti.

Ustava [1] hkrati z ustanovitvijo dveh vej oblasti, zakonodajne in izvršilne, oblikuje sodno oblast, ki jo zagotavljajo sodišča. Sodišča sestavljajo neodvisno oblast, ki je vzporedna z drugimi ustavnimi oblastmi.

Sodno oblast zagotavljajo sodišča v okviru ustavnih in zakonskih predpisov.

V skladu z določili iz členov 144 in 145 Ustave spadajo spori o človekovih pravicah in spori o političnih pravicah izključno na področje sodišč, razen izjem, ki so določene z zakonom.

Sodišče ali sodišče za poravnavo spornih zadev se lahko ustanovi le na podlagi zakona. Nobene komisije ali posebnega sodišča ni mogoče ustanoviti, ne glede na poimenovanje, v skladu s členom 146 Ustave.

Sodne obravnave so javne, razen če to ne ogroža javnega reda ali morale; v tem primeru sodišče to določi s sklepom (člen 148(1) Ustave). Načelo javnih obravnav med drugim omogoča zagotavljanje preglednosti pravosodja.

Vsaka sodba je obrazložena. Razglašena je na javni obravnavi (člen 149 Ustave). Obveznost obrazložitve sodbe, ki jo nalagata Ustava in člen 780 Sodnega zakonika, pomeni, da se mora sodnik odzvati na utemeljitve na podlagi dokazov in prava, omenjene v stališčih strank. Obrazložitev mora biti popolna, jasna, natančna in ustrezna. Obveznost obrazložitve sodb hkrati z neodvisnostjo sodnika ščiti vlagatelja pred samovoljno odločitvijo sodnika in mu omogoča, v zvezi z obrazložitvijo, da oceni, ali naj vloži pritožbo prizivnemu sodniku ali pri pritožbenem sodišču.

Člen 151(1) Ustave določa neodvisnost sodnikov pri izvajanju sodnih pristojnosti in državnega tožilstva pri izvajanju posameznih preiskav in pregonov, ne glede na pravico pristojnega ministra, da odloča o pregonih in določa smernice v zvezi s politiko kaznivih dejanj, vključno v zvezi s politiko preiskav in pregonov.

V skladu z odstavkom 4 istega člena imenuje kralj mirovne sodnike, sodnike upravnega sodišča, svetnike in sodnike pritožbenega sodišča pod pogoji, določenimi z zakonom, in v skladu z zakonom.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodniki imajo dosmrtni mandat. Upokojijo se ob zakonsko določeni starosti in prejemajo pokojnino, kot jo predvideva zakon. Nobenemu sodniku ni mogoče odvzeti obveznosti ali ga razrešiti, razen s sodbo. Premestitev sodnika je mogoča le z novim imenovanjem in njegovim soglasjem (člen 152 Ustave). Kralj imenuje in odstavi uradnike državnega tožilstva na sodiščih (člen 153 Ustave).

Plača članov pravosodja je določena z zakonom (člen 154 Ustave).

Razen tega ne sme noben sodnik sprejeti od vlade plačanih obveznosti, razen če jih opravlja prostovoljno in le v primeru nezdružljivosti, ki jo določa zakon (člen 155 Ustave).

b) Nekaj besed o arbitražnem sodišču [2]

Uvedba federalne ureditve v Belgiji je privedla do ustanovitve arbitražnega sodišča leta 1983.

Za celotno Belgijo je na voljo eno arbitražno sodišče, njegovo sestavo, pristojnost in delovanje pa določa zakon (čl. 142(1) Ustave).

Arbitražno sodišče je pristojno za (čl. 142(2) Ustave):

  • spore iz člena 141 Ustave, torej glede neskladnosti med zakoni, uredbami in sklepi ter med samimi uredbami in samimi sklepi zaradi kršitve pravil, ki jih določa Ustava ali ki so v skladu z njo, za določanje pristojnosti države, Skupnosti in regij;
  • kršitev zakona, uredbe ali sklepa, členov 10, 11 in 24 Ustave, torej ustavnih določil, namenjenih načelu enakosti, nediskriminacije in svobode do poučevanja.

Pri sodišču lahko zadeve vloži Svet ministrov, vlade Skupnosti in regij, predsedniki zveznih zakonodajnih oddelkov, parlamenti Skupnosti in regij (na zahtevo dveh tretjin poslancev), če se domneva o pravnem interesu, in vsaka oseba (fizična ali pravna), ki upraviči pravni interes, ali, predhodno, vsako sodišče (čl. 142(3) Ustave in čl. 2 posebnega zakona z dne 6. januarja 1989 o arbitražnem sodišču).

Vsaka oseba (zasebna ali javna), ki upraviči pravni interes, lahko vloži pritožbo pri arbitražnem sodišču za razveljavitev pravila, ker je diskriminacijsko ali v nasprotju s svobodo do poučevanja. Načela enakosti in nediskriminacije ne veljajo le za pravice in svoboščine, ki jih priznava notranja zakonodaja, ampak tudi za pravice in svoboščine, potrjene z mednarodnimi pogodbami, ki so neposredno veljavne v belgijski zakonodaji, še zlasti z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950.

2. Razvoj pristojnosti sodišč

a) Načela organizacije sodišč

Sodišča so organizirana v skladu s hierarhično strukturo.

Na vrh straniNa vrh strani

Na vrhu te strukture je pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče, vrhovno sodišče, je na čelu vseh sodišč v Kraljevini. Ne preiskuje vsebine zadev, ampak preučuje, ali so odločitve, ki so mu dodeljene, v nasprotju z zakonom ali postopkovnimi pravili (čl. 608 Sodnega zakonika). Njegova pristojnost obsega celotno ozemlje.

Na eni stopnji nižje od pritožbenega sodišča (na ravni pritožbe) so prizivna sodišča, navedena v Ustavi. Prizivnih sodišč je pet, njihovo ozemeljsko pristojnost pa določa Ustava. Ta prizivna sodišča so naslednja: prizivno sodišče v Bruslju za provinci Valonski Brabant in Flamski Brabant ter za dvojezično regijo glavnega mesta Bruselj; v Gentu za provinci Zahodne in Vzhodne Flamske; v Antwerpnu za provinci Antwerpen in Limburg; v Liègu za province Liège, Namur in Luxembourg; ter nazadnje v Monsu za provinco Hainaut.

Na ravni pritožbe in torej na enaki ravni kot prizivna sodišča so višja delovna sodišča, ki zasedajo v zgoraj omenjenih območjih prizivnih sodišč.

Na še nižji stopnji so sodišče prve stopnje, gospodarsko sodišče, delovno sodišče in policijsko sodišče (kazensko sodišče). Krajevna pristojnost teh sodišč temelji na območju okraja. V Belgiji je šestindvajset okrajev. V večini sodnih okrajev je eno policijsko sodišče na okraj, v nekaterih, še zlasti v Bruslju, pa je več policijskih sodišč [3].

Na zadnji stopnji piramide je mirovno sodišče. Belgija ima 187 mirovnih sodišč. Pristojnost teh sodišč je odvisna od okraja, ki mu pripadajo. V sodnem okraju je eno mirovno sodišče.

Razen ustavnih pravil iz poglavja VI v zvezi s „pravosodnimi organi“ ureja pravosodno ureditev drugi del Sodnega zakonika, še zlasti členi 58 do 555 tega zakonika.

Prva knjiga tega drugega dela je posvečena „organom pravosodja“. Druga knjiga govori o „nalogah sodišč“, tretja knjiga obravnava „odvetništvo“ in, končno, četrta in zadnja knjiga tega drugega dela pa vsebuje določila v zvezi s „sodnimi izvršitelji“.

Določila v zvezi z ureditvijo mirovnih sodišč, policijskih sodišč, okrajnih sodišč [4], sodišč prve stopnje, delovnih sodišč, gospodarskih sodišč, prizivnih sodišč, višjih delovnih sodišč, porotnih sodišč in pritožbenega sodišča predvidevajo posebni členi Sodnega zakonika (čl. 58 Sodnega zakonika).

Razen tega je treba opozoriti, da kazenski oddelki prizivnega sodišča, porotnega sodišča [5], kazenski senati sodišča prve stopnje (kazenskega sodišča) in policijskega sodišča (ki obravnavajo kazenske zadeve) poznajo na stopnji civilnih sodišč tudi civilne tožbe (predvsem v zvezi s škodo in interesom), ki jih vlagajo oškodovanci, torej žrtve kaznivih dejanj v širšem smislu.

Na vrh straniNa vrh strani

Spodaj je piramidna struktura (civilnih) sodišč:

Pritožbeno sodišče

Prizivno sodiščeVišje delovno sodišče
  • Sodišče prve stopnje
  • Gospodarsko sodišče
  • Delovno sodišče
Mirovno sodiščePolicijsko sodišče (kazensko sodišče)

b) Vloga državnega tožilstva v civilnih zadevah

Na pritožbenem, prizivnem in višjem delovnem sodišču naloge državnega tožilstva izvaja državni tožilec. Na sodišču prve stopnje, gospodarskem, policijskem in mirovnem sodišču enake naloge izvaja kraljevi tožilec, na delovnem sodišču pa posebni tožilec.

V civilnih zadevah državno tožilstvo posreduje s tožbo, stališčem ali mnenjem. To velja v primerih, ki jih določa zakon, in, razen tega, vsakokrat, ko javni red zahteva njegovo posredovanje (138(3) Sodnega zakonika).

Državno tožilstvo obravnava zadeve pred prizivnim sodiščem, višjim delovnim sodiščem, sodiščem prve stopnje, delovnim sodiščem, gospodarskim sodiščem, policijskim sodiščem in mirovnim sodiščem.

Ena od najpomembnejših nalog državnega tožilstva v civilnih zadevah je izdaja mnenj. Državno tožilstvo obvezno izda mnenja o zadevah v zvezi s posebnimi vprašanji, ki so našteta v členu 764(1) Sodnega zakonika. Prav tako lahko izda mnenje o vseh drugih zadevah, ki jih oceni kot primerne in jih obravnava, sodišče pa lahko po uradni dolžnosti naroči izdajo mnenja (čl. 764(2) Sodnega zakonika).

Številna določila Sodnega zakonika in tudi druga pravna določila zahtevajo za nekatere primere izdajo mnenja državnega tožilstva. Člen 764 Sodnega zakonika, ki je bistven v tem primeru, predvideva izdajo mnenja, brez katerega je lahko postopek neveljaven, še zlasti v zvezi z zahtevki, povezanimi s položajem oseb, kadar gre za mladoletne ali invalidne osebe, zahtevki, povezanimi z osebnim stanjem, zahtevki za brezplačno pravno pomoč in zahtevki, povezanimi s prisilno poravnavo, stečajnimi postopki, datumom prekinitve plačevanja in postopki za zavrnitev odloga plačila ter postopki v zaključku stečajnega postopka.

Na vrh straniNa vrh strani

Na pritožbenem sodišču se v vseh primerih posluša državnega tožilca (čl. 1105(2) Sodnega zakonika).

c) Podrobna pojasnila o pristojnostih sodišč PDF File (PDF File 150 KB)

3. Organigrami

a) Predhodna opažanja

V pozitivnem pravu so poti do odškodnine, torej po zakonu predvideni postopki, ki omogočajo strankam v zadevi ali v nekaterih primerih tretjim strankam, da dosežejo novo sodbo v zadevi, o kateri je že sodilo sodišče, razdeljene na dve kategoriji: redne in izredne poti do odškodnine.

Redni poti do odškodnine sta dve: razveljavitev in pritožba (čl. 21(1) Sodnega zakonika). Redni poti sta načeloma vedno na voljo strankam.

Razen rednih so še „izredne“ poti do odškodnine, kjer je glavna pritožba na pritožbenem sodišču (čl. 21(2) Sodnega zakonika). Izredna pot pred pritožbenim sodiščem ni tretje sodišče ali tretja stopnja sodstva. Pritožbeno sodišče nadzira spoštovanje zakonov in ne preverja vsebine zadev, ki so mu predložene.

Razveljavitev (čl. 1047 do 1049 Sodnega zakonika)

Vsaka zamudna sodba (v primeru neizpolnjevanja obveznosti toženca) je lahko predmet razveljavitve. To sporoči sodni izvršitelj, ki vroči sodni poziv za prihod pred sodnika, ki je izdal zamudno sodbo. Stranke se lahko odločijo tudi o prostovoljnem prihodu pred sodišče (čl. 1047(1) do (3) Sodnega zakonika) – glej „Vložitev tožbe pri sodišču – Belgija“. Edino pristojno sodišče za obravnavo razveljavitve je tisto, ki je izdalo zamudno sodbo (čl. 1047(2) Sodnega zakonika).

Rok za vložitev zahtevka za razveljavitev je en mesec od osebne ali navadne vročitve poziva. Ta rok se podaljša, če toženec nima bivališča, stalnega prebivališča ali naslova za vročitev v Belgiji (čl. 1048 in 1055 Sodnega zakonika).

Pritožba (čl. 1050 do 1072a Sodnega zakonika)

Pritožba je postopek, ki omogoča stranki, ki meni, da je bila sodba napačna, da zahteva njeno razveljavitev na višjem sodišču. Omogoča sodnikom višjih sodišč, da popravijo morebitne napake prejšnjih sodnikov in napake, ki so se zgodile na prvi stopnji pri varovanju njihovih pravnih interesov. Postopek pritožbe je nova ločena in neodvisna stopnja pristojnosti glede na predhodno in nadomešča sodbo, ki je predmet pritožbe. Pritožbo se lahko vloži za vse zadeve takoj po razglasitvi sodbe, tudi če je bila sodba izdana pred obravnavo ali je bila izdana zamudna sodba (čl. 150 Sodnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

Rok za vložitev pritožbe je en mesec od osebne ali navadne vročitve poziva. Tako kot pri razveljavitvi se ta rok podaljša, če ena od strank, ki ji je bila sodba vročena, nima bivališča, stalnega prebivališča ali naslova za vročitev v Belgiji (čl. 1051(1, 3 in 4) in čl. 1055 Sodnega zakonika).

Pritožba pri sodišču (čl. 1073 do 1121 Sodnega zakonika)

Pritožba pri pritožbenem sodišču se vloži zoper končne odločitve o vseh zadevah vseh sodišč na zadnji stopnji (čl. 608 in 609 Sodnega zakonika). Odločitve se pritožbenem sodišču vložijo zaradi nasprotja z zakonom ali zaradi kršitve uradnega postopka, materialnega prava ali neveljavne sodbe.

Razen v primerih, ko zakon določa krajši rok, je rok za vložitev pritožbe pri sodišču tri mesece od dneva vročitve. Če toženec v Belgiji nima bivališča, niti stalnega prebivališča ali naslova za vročitev, se omenjeni rok treh mesecev podaljša v skladu s členom 55 Sodnega zakonika (čl. 1073(1) in (2) Sodnega zakonika).

b) Organigrami

1) Organigram št. 1 PDF File (PDF File 43 KB)

Pot sodbe sodišča na prvi stopnji, ki jo je izdal mirovni sodnik ali policijsko sodišče, in ji sledi pritožba pri sodišču prve stopnje ali gospodarskem sodišču ter potem in mogoče pritožba pri pritožbenem sodišču:

Sodbe mirovnega sodnika in policijskega sodišča

Pritožbe zoper sodbe na prvi stopnji mirovnega sodnika in, v primerih iz člena 601a, policijskega sodišča se morajo vložiti sodišču prve stopnje (čl. 577 Sodnega zakonika).

Pritožbe zoper odločitve mirovnega sodnika na prvi stopnji o sporih med trgovci in v zvezi s trgovinskimi posli ali spori v zvezi z menicami se vložijo pri gospodarskem sodišču (čl. 577 Sodnega zakonika).

Sodbe mirovnega sodnika in policijskega sodišča v primeru zahtevka v zvezi z odškodnino za škodo zaradi prometne nesreče, tudi če se je zgodila na javnosti nedostopnem kraju, se vloži na zadnjo stopnjo, če gre za zahtevek, ki ne presega zneska 1 240 EUR. Z drugimi besedami, to pomeni, da se zoper sodbe mirovnega sodnika in policijskega sodišča o zahtevkih, katerih znesek ne presega 1 240 EUR, ni mogoče pritožiti.

Sodbe mirovnega sodnika ali policijskega sodišča na zadnji stopnji so lahko predmet pritožbe pri pritožbenem sodišču.

Na vrh straniNa vrh strani

2) Organigram št. 2 PDF File (PDF File 87 KB)

Pot sodbe sodišča na prvi stopnji, ki jo je izdalo gospodarsko sodišče ali sodišče prve stopnje, in ji sledi pritožba pri prizivnem sodišču ter potem in mogoče pritožba pri pritožbenem sodišču:

Sodbe sodišča prve stopnje in gospodarskega sodišča

Pritožba zoper sodbe sodišča prve stopnje na prvi stopnji in gospodarskega sodišča ter tudi sodbe s prve stopnje predsednika sodišča prve stopnje in predsednika gospodarskega sodišča se vloži pri prizivnem sodišču (čl. 602(1) in (2) Sodnega zakonika).

3) Organigram št. 3 PDF File (PDF File 86 KB)

Pot sodbe sodišča na prvi stopnji, ki jo je izdalo delovno sodišče, in ji sledi pritožba pri višjem delovnem sodišču ter potem in mogoče pritožba pri pritožbenem sodišču:

Sodbe delovnega sodišča

Sodbe delovnega sodišča na prvi stopnji in predsednika delovnega sodišča se na drugi stopnji sodstva vloži višjemu delovnemu sodišču (čl. 607 Sodnega zakonika).

Uporabne povezave

  • Spletna stran Zvezne javne službe – pravosodje Deutsch - français - Nederlands
  • Spletna stran sodstva v Belgiji français - Nederlands

--------------------------

[1] sklic na Ustavo v tem dokumentu zagotavlja povezavo do prečiščenega besedila Ustave z dne 17. februarja 1994 (Moniteur belge z dne 17. februarja 1994)

[2] Glej tudi poseben zakon z dne 6. januarja 1989 o arbitražnem sodišču, objavljen v Moniteur belge 7. januarja 1989 in na spletni strani arbitražnega sodišča Deutsch - English - français - Nederlands

[3] priloga k Sodnemu zakoniku v zvezi z ozemeljskimi omejitvami in sedežem sodišč, čl. 3

[4] Okrajno sodišče sestavljajo predsednik sodišča prve stopnje, predsednik delovnega sodišča in predsednik gospodarskega sodišča ali sodniki, ki jih nadomeščajo v vseh sodiščih (čl. 74 Sodnega zakonika). Okrajno sodišče odloča na prvi stopnji v sporih o pristojnosti sodnika, ki mu je bil primer dodeljen, če je sodnik sporen (čl. 639 Sodnega zakonika).

[5] Porotno sodišče obravnava najhujša kazniva dejanja, na primer umor, uboj itd.

« Pravosodna organizacija - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 23-06-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo