Evropska komisija > EPM > Pravosodna organizacija > Avstrija

Zadnja sprememba: 08-11-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravosodna organizacija - Avstrija

VRHOVNO SODIŠČE

|

v pomembnish zadevah

|
|

v pomembnish zadevah|

VIŠJE DEŽELNO SODIŠČE

Sodišče 2. stopnje

|
|
|

______________________

PRITOŽBENIT SENAT

na 2. stopnji

DEŽELNO SODIŠČE

Sodišče 1. stopnje

   odloča

  SENAT SODNIK POSAMEZNIK

  na 1. stopnji

  sporna vrednost nad 10.000 EUR

OKROŽNO SODIŠČE

sporna vrednost do 10.000 EUR in nekatere zadeve

(npr. Področje družinskega

prava ali najemnih razmerij)

I. Civilni postopek

V splošnem civilnem postopku se odloča o zasebnopravnih zadevah, za katere niso pristojna gospodarska sodišča (Handelsgericht) ali delovna sodišča (Arbeitsgericht), ali zadevah, za katere ni predviden nepravdni postopek.

Načeloma obstajata dve različni instančni poti, vsaka od njih pa ima lahko tri stopnje. Za spore na prvi stopnji so pristojna okrožna sodišča (Bezirksgericht) ali deželna sodišča (Landesgericht). Pristojnost je načeloma odvisna od vrste spora (stvarna pristojnost (Eigenzuständigkeit)), v vseh drugih zadevah pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta (pristojnost glede na vrednost (Wertzuständigkeit)). Stvarna pristojnost ima vedno prednost pred pristojnostjo glede na vrednost.

Okrožna sodišča so pristojna v zadevah, ki vključujejo sporne vrednosti do 10 000 EUR, v zvezi s stvarno pristojnostjo pa lahko na primer odločajo v večini sporov iz družinskih razmerij ali sporov iz najemnih razmerij. Pritožba se vloži pri deželnem sodišču višje stopnje, kjer na drugi stopnji odloča pritožbeni senat. V posebnih zadevah – ki vključujejo bistvena pravna vprašanja – se lahko zoper odločitev na drugi stopnji vloži pravno sredstvo pri vrhovnem sodišču (Obersten Gerichtshof).

Deželna sodišča so pristojna v sporih, ki presegajo sporno vrednost 10 000 EUR, njihova stvarna pristojnost pa zajema zadeve, ki sodijo na področje Zakona o civilni odgovornosti za jedrsko škodo (Atomhaftpflichtgesetz), Zakona o odgovornosti javnih organov (Amtshaftungsgesetz), Zakona o varstvu podatkov (Datenschutzgesetz), ter spore na področju konkurence ali avtorskih pravic. Pritožba se na drugi stopnji vloži pri višjem deželnem sodišču. V posebnih zadevah – ki vključujejo bistvena pravna vprašanja – je pravno sredstvo mogoče vložiti le še pri vrhovnem sodišču (Obersten Gerichtshof).

Na prvi stopnji v večini zadev odloča sodnik posameznik (v sporih, ki presegajo 50 000 EUR, pa na zahtevo ene od strank odloča senat treh sodnikov). Na drugi stopnji odloča tričlanski senat, pri vrhovnem sodišču pa senat petih sodnikov. Če gre za bistveno pravno vprašanje (kot je sprememba uveljavljene in enotne sodne prakse), o zadevi presoja na vrhovnem sodišču tako imenovani veliki senat enajstih sodnikov.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravno sredstvo zoper sodne odločbe sodišč prve stopnje je pritožba. Pritožba se lahko vedno vloži zaradi ničnosti ali nepravilne pravne presoje, v nekaterih zadevah ali v zadevah, katerih sporna vrednost presega 2 000 EUR, pa tudi zaradi napak v postopku ali napačne ugotovitve dejstev.

Sodišča druge stopnje so pristojna le za revizijo prvostopenjskih sodnih odločb. Zato je njihovo odločanje v zadevi omejeno na predloge, ki izhajajo iz zahtevkov, o katerih se je odločalo na ustni obravnavi na prvi stopnji, in na do sedaj vložene zahtevke v tej zadevi. Sodišča druge stopnje lahko o zadevi odločijo sama (odločitev potrdijo ali spremenijo). Za ta namen lahko – v okviru predlogov in zahtevkov, o katerih je odločalo sodišče na prvi stopnji – v celoti ali delno ponovno izvedejo postopek ali ga dopolnijo ali razveljavijo sodno odločbo sodišča prve stopnje in mu naložijo, da o zadevi ponovno odloča, ali pa tožbo zavrnejo.

Pravno sredstvo zoper sodne odločbe sodišč druge stopnje je revizija. Vseeno veljajo za to pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti pri vrhovnem sodišču – odvisno od predmeta spora – različne omejitve. Vrhovno sodišče odloča načeloma le še o bistvenih pravnih vprašanjih; obstoj takšnega vprašanja je tako predpogoj za revizijo s strani vrhovnega sodišča. Ne glede na to so v nekaterih zadevah sodne odločbe sodišča druge stopnje, ki ne presegajo sporne vrednosti 4 000 EUR, neizpodbojne ali pa mora revizijo pri vrhovnem sodišču odobriti tudi sodišče druge stopnje (neposredno ali z vložitvijo novega zahtevka), če sporna vrednost ne presega 20 000 EUR.

Vrhovno sodišče odloča o pravnih vprašanjih in mora zato pri odločanju upoštevati doslej ugotovljena dejstva. Presoja torej pravilnost sodnih odločb, sprejetih na tej podlagi, ali upošteva ničnost in v omejenem obsegu tudi napake v dosedanjem postopku. Vrhovno sodišče pa ne deluje le kot pritožbeno sodišče; razen tega lahko samostojno odloča (odločitev potrdi ali spremeni), razveljavi dosedanje sodne odločbe ali sodišču prve ali druge stopnje naloži, da o zadevi ponovno odloča, ali pa tožbo zavrne.

II. Postopek pri delovnem sodišču

Zadeve, povezane z delovnim pravom, to so na primer civilni pravni spori iz 50. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Arbeits- und Sozialgerichtsgesetz (ASGG)) v zvezi z delovnimi razmerji, se obravnavajo v ločenem postopku. Ta ustreza civilnemu postopku, dopolnjujejo pa ga še nekatera posebna pravila.

Na vrh straniNa vrh strani

V zadevah s področja delovnega prava odločajo na prvi stopnji deželna sodišča (na Dunaju: Delovno in socialno sodišče (Arbeits- und Sozialgerichtshof)), na drugi stopnji višje deželno sodišče, na zadnji stopnji pa vrhovno sodišče.

V postopku v delovnih sporih odločajo senati, v katerih sodeluje eden ali več poklicnih sodnikov in en sodnik laik s stališča delodajalca ter eden s stališča delojemalca.

Postopek pritožbe ali revizije zoper sodne odločbe sodišč prve in druge stopnje večinoma ustreza civilnemu postopku, pri tem pa je določenih nekaj omejitev v zvezi s pravnimi sredstvi. V zadevah s področja delovnega prava je revizija pri vrhovnem sodišču dopustna vedno, ne glede na omejitve vrednosti, ko gre za bistveno pravno vprašanje.

III. Gospodarske zadeve

Gospodarske zadeve, kot so civilni pravni spori iz 51. člena Zakona o civilnem pravosodju (Jurisdiktionsnorm), v katerih je udeležen trgovec, se obravnavajo – ob upoštevanju nekaterih posebnih pravil – v civilnem postopku. V gospodarskih zadevah, v katerih odločajo senati, je eden od članov senata na prvi in drugi stopnji (ne pa pri vrhovnem sodišču) sodnik laik s stališča gospodarstva.

IV. Nepravdni postopek

V nepravdnem postopku se odloča o zasebnopravnih zadevah, ki so v ta postopek (podoben pristojnosti v nepravdnih zadevah (freiwillige Gerichtsbarkeit)) dodeljene zaradi svojih značilnosti (zlasti: postopek za ureditev razmerij, postopek v zvezi s skrbništvom ali postopek, pri katerem običajno ne sodelujeta stranki z nasprotnimi interesi).

V večini zadev odločajo na prvi stopnji okrožna sodišča, na drugi stopnji deželna sodišča, na zadnji stopnji pa vrhovno sodišče.

V nepravdnem postopku običajno odloča na prvi stopnji sodnik posameznik ali sodni uradnik (Rechtspfleger) (posebej usposobljen sodni uradnik), na drugi in tretji stopnji pa trije ali pet poklicnih sodnikov.

Pritožbeni postopek je primerljiv s civilnim postopkom. Vseeno so – na podlagi posebne narave tega postopka – določene nekatere omejitve v zvezi s pravnimi sredstvi. Razen tega je v omejenem obsegu – ki presega okvir predlogov in zahtevkov, o katerih je odločalo sodišče prve stopnje – na drugi stopnji dopustna vložitev novega zahtevka.

Zaradi različnosti zadev, ki se obravnavajo v tem postopku, so pogosto predvidene posebne določbe.

« Pravosodna organizacija - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 08-11-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo