Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Švedska

Zadnja sprememba: 03-08-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Švedska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomenita „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Švedske? Katere osebe morajo plačati „preživnino“ drugi osebi in v katerih primerih? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Švedske? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Švedske, katero pravo bo uporabilo sodišče? Če sta oseba, ki zahteva preživnino, in preživninski zavezanec na Švedskem. 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (centralni ali lokalni) ali sodišče? 5.
5.A. Kako vložiti zahtevek za preživnino pri posebni organizaciji ali državnemu organu (centralnemu ali lokalnemu) in kateri postopki se uporabljajo? 5.A.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (centralnega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kateri so postopki? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kateri postopek je treba sprožiti? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (centralni ali lokalni), ki mi lahko pomaga dobiti preživnino? 13.
14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine? 14.
15. Ali lahko na Švedskem vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa (centralnega ali lokalnega)? 15.
16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (centralnim ali lokalnim) stopi v stik? 16.
17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (centralnega ali lokalnega)? 17.
18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ (centralni ali lokalni) na Švedskem obrne neposredno? 18.
19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (centralnim ali lokalnim) stopi v stik? 19.
20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (centralnega ali lokalnega)? 20.

 

1. Kaj pomenita „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Švedske? Katere osebe morajo plačati „preživnino“ drugi osebi in v katerih primerih?

Otroci, zakonci in razvezani zakonci so upravičeni do sodbe o plačevanju preživnine. Določbe v zvezi s preživninskimi obveznostmi med zakonci se uporabljajo tudi za zunajzakonske partnerje.

Otroci:

Starši so odgovorni za preživljanje svojih otrok glede na njihove potrebe in skupne finančne zmožnosti staršev. Tisti od staršev, ki ni zmožen prispevati k preživljanju svojega otroka, ni dolžan plačevati preživnine.

Tisti od staršev, ki ni niti skrbnik niti ne živi stalno z otrokom, mora izpolniti svoje preživninske obveznosti s plačevanjem preživnine. Tisti od staršev, ki je skrbnik otroka skupaj z drugim od staršev, je lahko tudi dolžan plačevati preživnino. To velja v primeru, če otrok živi stalno le z enim od staršev, ne glede na to, ali je ta oseba samska ali živi z novim partnerjem.

Preživnina se določi s sodbo o plačevanju preživnine ali sporazumom.

Plačilo se poravna vnaprej za vsak koledarski mesec. Vseeno lahko sodišče določi drug način plačevanja, če za to obstajajo posebni razlogi.

Sporazum, v skladu s katerim se plačajo prihodnje preživnine v pavšalnem znesku ali za obdobja, ki presegajo tri mesece, je veljaven le, če je v pisni obliki in ima dve priči. Če je otrok star manj kot osemnajst let, mora sporazum potrditi tudi Odbor za socialno varstvo (Social Welfare Committee).

Če je otrok star manj kot osemnajst let, se preživnina v obliki pavšalnega zneska plača Odboru za socialno varstvo. Z zneskom, plačanim Odboru, se pri zavarovalnici kupi renta za otroka, ki ustreza preživninski obveznosti, razen če to onemogoča sporazum ali če Odbor meni, da se lahko znesek uporabi na drug način, primeren za preživljanje otroka.

Na vrh straniNa vrh strani

Zahtevek za določitev plačil preživnine ne more biti odobren za nazaj za obdobje, daljše od treh let od datuma začetka postopka, razen če se preživninski zavezanec s tem strinja.

Zakonci:

V času trajanja zakonske zveze sta oba zakonca odgovorna za svoje preživljanje. Če se eden od zakoncev ne more v celoti sam preživljati, mora drugi prispevati za potrebe prvega.

Po razvezi je vsak zakonec v skladu z glavnim pravilom odgovoren za svoje vzdrževanje. Vseeno, če eden od zakoncev potrebuje preživnino za prehodno obdobje, je upravičen do preživnine drugega zakonca v meji razumnega, glede na zmožnosti tega zakonca in druge okoliščine. V izjemnih primerih lahko zakonec dobi preživnino za daljše obdobje.

Če se zakonca ne moreta dogovoriti o preživnini, lahko spor reši sodišče.

Po razvezi se preživnina plačuje redno. Vseeno se lahko določi pavšalni znesek, če za to obstajajo posebni razlogi, npr. če mora zakonec plačati prispevek za pokojnino.

Zahtevek za določitev plačil preživnine ne more biti odobren za nazaj za obdobje, daljše od treh let od datuma začetka postopka, razen če se preživninski zavezanec s tem strinja.

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Otrok,

  1. star manj kot osemnajst let ali
  2. star več kot osemnajst let, vendar manj kot enaindvajset let, če ni zaključil osnovnega izobraževanja,

je upravičen do preživnine.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Švedske?

Pravo Švedske se praviloma uporablja v primerih, ko ima vzdrževanec svoje običajno prebivališče na Švedskem ali sta se stranki dogovorili, da se uporablja pravo Švedske.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Če ni mogoče uporabiti prava Švedske, katero pravo bo uporabilo sodišče? Če sta oseba, ki zahteva preživnino, in preživninski zavezanec na Švedskem.

Praviloma se uporablja pravo države, v kateri ima vzdrževanec svoje običajno prebivališče. Stranki se lahko tudi dogovorita, da se uporablja drugo tuje pravo, če za to obstaja navezna okoliščina.

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (centralni ali lokalni) ali sodišče?

5.A. Kako vložiti zahtevek za preživnino pri posebni organizaciji ali državnemu organu (centralnemu ali lokalnemu) in kateri postopki se uporabljajo?

Preživnina se lahko določi s sporazumom ali na podlagi sodne odločbe.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Tisti od staršev, ki je skrbnik otroka, lahko zahteva preživnino v imenu mladoletnega otroka.

7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Pravila o pristojnosti so na voljo v zakonu o otrocih in starših (föräldrabalken) ter v zakonu o zakonski zvezi (äktenskapsbalken). Vlagatelj lahko dobi več informacij tudi na okrajnem sodišču (local court) ali pri Odboru za socialno varstvo (social welfare committee).

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (centralnega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kateri so postopki?

Ne.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Sam sodni postopek je na Švedskem brezplačen, razen takse za vložitev, ki zdaj znaša 450 SEK. Najpogostejši strošek so torej odvetniški stroški. Plačati je lahko treba tudi stroške, povezane z dokazi in pričami.

Zneska stroškov za posamezne postopke ni mogoče oceniti, ker je odvisen od posamezne zadeve.

Vsaka oseba, ki ni švedski državljan in ni švedski prebivalec, ne zdaj ali kdaj prej, lahko dobi brezplačno pravno pomoč za zadeve, obravnavane na Švedskem, če za to obstajajo posebni razlogi. Če zadevo obravnava sodišče v tujini, se lahko brezplačna pravna pomoč dodeli le, če je oseba švedski rezident. Državljani vseh držav članic EU imajo enake pravice do brezplačne pravne pomoči kot švedski državljani. Državljani drugih držav imajo enake pravice, če obstaja vzajemnost.

Upravno pomoč lahko zagotovi Urad za socialno zavarovanje, Oddelek za tujino (Social Insurance Office, Foreign Department (SIO)).

10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

Določitev preživnine temelji na pravnih merilih. Vsak od staršev je upravičen, da od svojega neto dohodka zadrži znesek za svojo preživnino. Stanovanjski stroški so načeloma všteti. Razen tega so pomembni tudi drugi življenjski stroški, izračunani na podlagi indeksiranega standardnega zneska. Preživninski zavezanec lahko nameni tudi znesek za preživljanje zakonca doma, če za to obstajajo posebni razlogi. Končno lahko tisti od staršev, ki je preživninski zavezanec, nameni znesek za pomoč otrokom doma. Kakšen presežek se zahteva za preživnino, je odvisno, med drugim, od potreb otroka in zmožnosti drugega od staršev, da krije stroške preživljanja. Do neke mere se lahko prizna odbitke za stroške za stike.

Na vrh straniNa vrh strani

V primeru zahtevka za preživnino zakonca ni nobenih strogih pravnih meril. Vseeno pa nekatera zgoraj omenjena merila za določitev služijo kot smernice.

Preživnina se stalno prilagaja spremembam življenjskih stroškov v skladu s spremembami osnovnega zneska (prisbasbelopp). Nacionalna uprava socialnega zavarovanja (National Social Insurance Board) vsako leto določi, ali je treba preživnino spremeniti in, v tem primeru, za koliko. Sprememba preživnine, običajno 1. februarja, velja za preživnino, ki je bila določena pred 1. novembrom neposredno predhodnega leta.

Sodišče lahko spremeni sodbo ali sporazum o preživnini, če to zahteva sprememba okoliščin. Za obdobje pred začetkom postopka se lahko sprememba na zahtevo ene stranke uvede le v obliki znižanja ali ukinitve plačil, ki še niso bila izplačana. Za povišanje preživnine s strani sodišča za razvezanega zakonca zaradi spremenjenih razmer so potrebni izredni razlogi.

Sodišče lahko spremeni sporazum o preživnini, če je pretiran glede na razmere. Vseeno se lahko povračilo že prejete preživnine odredi le, če za to obstajajo posebni razlogi.

Če znesek redne preživnine za otroka ni bil spremenjen v šestih letih, razen s samodejnimi spremembami, lahko sodišče v zvezi z obdobjem po začetku postopka preuči, kaj je bilo predhodno odločeno o preživnini, ne glede na navedene razloge za spreminjanje.

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina se izplača vzdrževancu. Če je vzdrževanec otrok, ki ni dopolnil osemnajst let, se preživnina plača tistemu od staršev, ki je skrbnik in živi z otrokom. Če lokalni urad za socialno zavarovanje (Social Insurance Office) plača nadomestilo preživnine za otroka tistemu od staršev, ki je skrbnik, je lahko preživninski zavezanec dolžan znesek povrniti državi.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kateri postopek je treba sprožiti?

Primere izvršbe odločb o preživnini za otroka in preživnini za zakonca ali drugega člana družine obravnava uradnik službe za izvršbo (Enforcement Service). Vloga se predloži ustno ali pisno. K prijavi se predloži izvršilni naslov. Pisne zaveze, ob navzočnosti dveh prič, o preživnini v skladu z zakonom o zakonski zvezi ali zakonom o starših se izvršujejo kot pravnomočne odločbe. Zadeva v zvezi z izvršbo se obravnava eno leto po datumu prejema zahtevka, vendar je lahko to obdobje podaljšano za nedoločen čas.

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (centralni ali lokalni), ki mi lahko pomaga dobiti preživnino?

Če zadeva vključuje čezmejni element (npr. predlagatelj in preživninski zavezanec sta v različnih državah), lahko upravno pomoč zagotovi Oddelek za tujino na Uradu za socialno zavarovanje (Social Insurance Office, Foreign Department (SIO)).

V domačih zadevah vam lahko o postopku svetuje Odbor za socialno varstvo (Social Welfare Committee).

14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine?

Nadomestilo preživnine za otroka s staršema, ki sta razvezana, plača Urad za socialno zavarovanje (Social Insurance Office) tistemu od staršev, ki je skrbnik, v znesku 1173 SEK na mesec. Odločba o nadomestilu preživnine se sprejme po predložitvi vloge na Uradu za socialno zavarovanje. Preživninski zavezanec mora vsoto povrniti državi glede na dohodek in skupno število otrok. Če pa se preživnina izplača neposredno tistemu od staršev, ki je skrbnik, Urad za socialno zavarovanje plača enako znižano podporo. Obveznost povračila je prvotno določena v upravnem postopku. Ni razloga, zakaj bi otrok ali kdor koli od staršev na sodišču zahteval preživnino, razen če mora tisti od staršev, ki je preživninski zavezanec, plačati več kot 1173 SEK na mesec, pa tega ne stori.

Na vrh straniNa vrh strani

Za družine, ki živijo v Evropski uniji, se uporablja Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti. V teh primerih je otrok upravičen do otroškega dodatka. V skladu z Uredbo št. 1408/71 se nadomestilo preživnine šteje za otroški dodatek.

Otroci, ki živijo zunaj Evropske unije, niso upravičeni do preživnine Urada za socialno zavarovanje. V takih primerih so preživnine določene na podlagi sporazuma ali sodnega postopka.

Če tisti od staršev, ki je preživninski zavezanec, živi v tujini, lahko Urad za socialno zavarovanje (Social Insurance Office) naroči tistemu od staršev, ki je skrbnik, da ukrepa, da se preživninska obveznost določi v sodnem postopku. Urad za socialno zavarovanje prevzame otrokovo pravico do preživnine do zneska, ki ga Urad plača kot nadomestilo preživnine.

Zakonec ne more prejemati nadomestila za preživnino od Urada za socialno zavarovanje. Preživnina se določi na podlagi sporazuma ali sodnega postopka.

Tisti od staršev, s katerim otrok stalno živi in je pri njem prijavljen kot rezident, lahko vloži zahtevek za nadomestilo preživnine.

15. Ali lahko na Švedskem vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa (centralnega ali lokalnega)?

Upravno pomoč lahko upravičencu zagotovi Oddelek za tujino na Uradu za socialno zavarovanje (Social Insurance Office, Foreign Department (SIO)).

16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (centralnim ali lokalnim) stopi v stik?

Prek organa/organov za pošiljanje v državi vlagatelja v skladu s Konvencijo Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini iz leta 1956.

17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (centralnega ali lokalnega)?

Oddelek za tujino na Uradu za socialno zavarovanje (Social Insurance Office, Foreign Department (SIO)) mora v imenu upravičenca storiti vse za izvršbo preživnine, vključno s poravnavo zahtevka in, kjer je to potrebno, sprožitvijo tožbe in zastopanjem v tožbi za preživnino ter izvajanjem katere koli sodbe o plačilu preživnine.

18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ (centralni ali lokalni) na Švedskem obrne neposredno?

Če želi vlagatelj dobiti preživnino v skladu s Konvencijo Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini iz leta 1956, mora to storiti prek oddelka za tujino na Uradu za socialno zavarovanje (Social Insurance Office, Foreign Department (SIO)).

19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (centralnim ali lokalnim) stopi v stik?

---

20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (centralnega ali lokalnega)?

Glej odgovor na vprašanje 17.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Švedska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 03-08-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo