Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Slovenija

Zadnja sprememba: 07-04-2005
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Slovenija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Tožbe za plačilo preživnine



 

KAZALO

1. Kaj pomeni preživnina – preživljanje in preživninska obveznost po pravu RS? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Republike Slovenije? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prabva RS, katero pravo bo uporabilo sodišče? 4.
5. Ali naj se prosilec obrne na posebno organizacijo, vladni urad ali na sodišče? 5.
5.A. Kako se zaprosi pri posebni organizaciji, vladnemu uradu ali na sodišču za preživnino? 5.A.
6. V čigavem imenu se vloži zahteva (sorodni, bližnji mladoletni otrok) ? 6.
7. Katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj predhodno izpeljati kakšen postopek, preden se lahko obrne na sodišče? 8.
9. Ali mora predlagatelj plačati takso? Če da kolikšna je in ali lahko v primeru, da so njegova finančna sredstva nezadostna dobi pravno pomoč za kritje stroškov? 9.
10. Kakšno preživnino običajno doloèi sodišče? V kakšni višini? Ali lahko sodišče svojo odloèitev spremeni če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti? 12.
13. Ali obstoja organizacija ali vladno telo, ki lahko pomaga, da pride stranka do preživnine? 13.
14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine? 14.
15. Lahko vložnik dobi pomoč organizacije ali državne institucije? 15.
16. Če je to mogoče, kako z njo stopi v stik? 16.
17. Kakšno pomoč lahko od te organizacije dobi? 17.
18. Ali se lahko prosilec na to organizacijo obrne neposredno? 18.
19. Če lahko, kako lahko z njo stopi v stik? 19.
20. Kakšno pomoč lahko prosilec od nje dobi? 20.

 

1. Kaj pomeni preživnina – preživljanje in preživninska obveznost po pravu RS?

Pravni institut preživnine je kot zahteva pravičnega oziroma etičnega odnosa do bližnjega eden izmed pomembnih institutov družinskega prava.

Preživljanje ali alimentacija je ustanova družinskega prava, ki temelji na enem od osnovnih načel družinskega prava, in sicer na načelu vzajemne pomoči med člani družine oz. na načelu družinske solidarnosti. Preživninska sredstva se praviloma zagotavljajo prostovoljno, predvsem zaradi osebne povezanosti članov družine, vendar pa se lahko izterjajo tudi prisilno prek sodišča.

V Republiki Sloveniji se uporabljablja izraz preživnina tako za preživljanje (bivših) zakoncev, otrok, staršev. Pomeni preživljanje, podporo tudi vzdrževanje, pa tudi preživljanje oziroma preživnino, ki jo sodišče nameni otroku. Pomeni torej vse tisto, kar je nekdo pravno dolžan nameniti za potrebno preživljanje bodisi otrok ali zakonca. Ta izraz je mogoče uporabiti tudi za preživljanje staršev, ki so jih dolžni preživljati njihovi otroci, če starši nimajo dovolj sredstev za lastno preživljanje. Lahko pa se izraz nanaša tudi na preživnino kot denarni znesek, ki je namenjen preživljanju.

Katere osebe morajo plačati preživnino drugim osebam?

a) starši otrokom (103. in 123. člen ZZZDR) , enako velja za posvojitelje

b) otroci staršem (124. člen ZZZDR) enako velja za posvojence

c) zakonec ali zunajzakonski partner sta dolžna preživljati mladoletnega otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ki živi z njima, razen če je otroka sposoben preživljati ta ali drugi od staršev (127. člen ZZZDR)

Na vrh straniNa vrh strani

d) zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči (50. in 81. člen ZZZDR)

e) nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana ( 81 a člen ZZZDR).

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Republike Slovenije?

Razmerja med starši in otroki se presojajo po pravu države, katere državljani so.

Če so starši in otroci državljani različnih držav, se uporabi pravo države, v kateri imajo vsi stalno prebivališče. Če so starši in otroci državljani različnih držav in tudi

nimajo stalnega prebivališča v isti državi, se uporabi pravo države, katere državljan je otrok (42. člen ZMZPP).

4. Če ni mogoče uporabiti prabva RS, katero pravo bo uporabilo sodišče?

Enako kot pod točko 3.

5. Ali naj se prosilec obrne na posebno organizacijo, vladni urad ali na sodišče?

Če starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o preživljanju skupnih otrok, odloči o tem sodišèe na zahtevo enega ali obeh staršev.

Na vrh straniNa vrh strani

5.A. Kako se zaprosi pri posebni organizaciji, vladnemu uradu ali na sodišču za preživnino?

Pri centru za socialno delo se opravi svetovalni razgovor, na katerega mora strokovni sodelavec povabiti zakonca, najpozneje v roku 15 dni po prejemu predloga za sporazumno razvezo oz. tožbe na razvezo zakonske zveze. Strokovni delavec si v svetovalnem razgovoru zlasti prizadeva, da zakonca uredita medsebojna razmerja do skupnih otrok. O ugotovitvah in dogovorih svetovalnega razgovora strokovni delavec vodi zapisnik, ki ga zakonca ob zaključku razgovora podpišeta. Na podlagi zapisnika o svetovalnem razgovoru strokovni delavec sestavi poročilo, ki ga center za socialno delo pošlje pristojnemu sodišču.

6. V čigavem imenu se vloži zahteva (sorodni, bližnji mladoletni otrok) ?

Zahtevo vloži otrokov zakoniti zastopnik, v otrokovem imenu.

7. Katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Okrožno sodišče, (32. člen ZPP ) , ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, to je sodišče na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče oz. začasno prebivališče (47. člen ZPP) , v sporih za zakonito preživljanje pa je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče, če je tožeča stranka oseba, ki zahteva preživljanje (50. člen ZPP).

8. Ali mora vlagatelj predhodno izpeljati kakšen postopek, preden se lahko obrne na sodišče?

Da predhodno se mora obrniti na Center za socialno delo, če tam ni mogoče doseči sporazuma, lahko zahteva od sodišča, da odloči o preživljanju otroka. Zahtevi, ki jo eden od staršev vloži na sodišèe mora biti priloženoženo potrdilo centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o preživljanju otrok.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Ali mora predlagatelj plačati takso? Če da kolikšna je in ali lahko v primeru, da so njegova finančna sredstva nezadostna dobi pravno pomoč za kritje stroškov?

Za vložitev tožbe za plačilo preživnine je potrebno plačati sodno takso 250 točk, kar znese 4. 750,00 SIT. V primeru, da je stranka slabega premoženjskega stanja lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč ali za oprostitev plačila sodnih taks in sodnih stroškov. Brezplačno pravno pomoč ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) , ki določa pogoje za dodelitev le-te in obseg (pravico do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka). Možno pa je tudi v okviru samega postopka zaprositi za oprostitev plačila sodnih taks ali oprostitev plačila stroskov postopka, pogoje določa ZPP v 168. in 169. členu.

10. Kakšno preživnino običajno doloèi sodišče? V kakšni višini? Ali lahko sodišče svojo odloèitev spremeni če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (129. ,129. a, 131. c in 132. člen ZZZDR).

Na vrh straniNa vrh strani

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina se plača tistemu od staršev kateremu se dodeli otrok. Do določenega dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude se plačajo tudi zakonite zamudne obresti.

12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti?

Na izvršilnem oddelku pravdnega sodišča je potrebno vložiti predlog za izvršbo skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju.

13. Ali obstoja organizacija ali vladno telo, ki lahko pomaga, da pride stranka do preživnine?

Da to je Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije. (Zakon o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije - ZJSRS - Ur l. RS, št. 25/1997, s spr.)

14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine?

Sklad plačuje nadomestilo preživnine zakonitemu zastopniku otroka do 15. v mesecu za tekoči mesec. Pravico do nadomestila preživnine ima otrok, ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje, v kolikor je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pa tudi otrok, ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti in ki še ni star 18 let. Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesece. Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Na vrh straniNa vrh strani

Višina nadomestil preživnin znaša:

- za otroka do 6. leta starosti 14. 167 tolarjev,

- za otroka od 6. do 14. leta starosti 15. 583 tolarjev,

- za otroka nad 14. letom starosti 18. 416 tolarjev.

Kadar je preživnina nižja od zneska iz prejšnjega odstavka, je višina nadomestila preživnine enaka znesku preživnine, doloèene s sodbo ali začasno odredbo oziroma dogovorom. Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plaèane

preživnine.

15. Lahko vložnik dobi pomoč organizacije ali državne institucije?

V okviru instituta brezplačne pravne pomoči se mu lahko dodeli pomoč, ki zajema pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom. V kolikor upravičenec ne uspe izterjati preživnine, lahko zakoniti zastopnik otroka vloži zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine na Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije

16. Če je to mogoče, kako z njo stopi v stik?

Do brezplačne pravne pomoči je mogoče dostopiti preko strokovne službe brezplačne pravne pomoči pri okrožnih sodiščih, do Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije pa z vložitvijo zahteve na njihov naslov:

Jamstveni sklad Republike Slovenije

Kotnikova ulica 28

1000 Ljubljana

17. Kakšno pomoč lahko od te organizacije dobi?

Brezplačna pravna pomoč zajema pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve, določene z zakonom. Jamstveni in preživninski sklad pa izplača upravičencu nadomestilo preživnine, nato pa povračilo zahteva od preživninskega zavezanca.

18. Ali se lahko prosilec na to organizacijo obrne neposredno?

Da.

19. Če lahko, kako lahko z njo stopi v stik?

Direktno na naslov:

Jamstveni sklad Republike Slovenije

Kotnikova ulica 28

1000 Ljubljana

tel: +386 1 472 09 90

fax: + 386 1 472 09 91

oziroma v primeru tujcev preko posredovalnih organov v matični državi tujega preživninskega upravičenca, kot so določeni v Konvenciji OZN o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini.

20. Kakšno pomoč lahko prosilec od nje dobi?

Nadaljnje informacije

Glej odgovor pod točko 17

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Slovenija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 07-04-2005

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo