Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Romunija

Zadnja sprememba: 29-04-2009
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Romunija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj v pravu Romunije pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Romunije? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Romunije, katero pravo bo uporabilo sodišče? 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ, organ lokalne samouprave ali sodišče? 5.
5.A. Kako se zahtevek za preživnino vloži pri tej organizaciji, državnem organu ali organu lokalne samouprave in kakšen postopek se pri tem uporablja? 5.A.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije, državnega organa ali organa lokalne samouprave itd.)? Če ne, kakšen postopek se uporablja? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino ponavadi določi sodišče? Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno? 12.
13. Ali obstaja organizacija, državni organ ali organ lokalne samouprave, ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine? 13.
14. Ali lahko namesto preživninskega zavezanca preživnino v celoti ali delno plača ta organizacija ali organ? 14.
15. Ali lahko v Romuniji preživninskemu upravičencu pomaga organizacija, državni organ ali organ lokalne samouprave? 15.
16. Če da, kako lahko s to organizacijo, državnim organom ali organom lokalne samouprave stopi v stik? 16.
17. Kako lahko ta organizacija, državni organ oziroma organ lokalne samouprave pomaga preživninskemu upravičencu? 17.
18. Ali se lahko upravičenec na organizacijo, državni organ ali organ lokalne samouprave v Romuniji obrne neposredno? 18.
19. Če da, kako lahko s to organizacijo, državnim organom ali organom lokalne samouprave stopi v stik? 19.
20. Kako lahko ta organizacija, državni organ oziroma organ lokalne samouprave pomaga upravičencu? 20.

 

1. Kaj v pravu Romunije pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“?

Katere osebe morajo drugi osebi plačevati „preživnino“:

  • starši svojim otrokom,
  • otroci svojim staršem,
  • razvezani zakonec drugemu zakoncu,
  • drugi?

V katerih primerih?

Preživninska obveznost je zakonska zahteva, v skladu s katero mora oseba drugi osebi zagotoviti potrebna sredstva za preživljanje, vključno s sredstvi, ki so potrebna za izpolnitev njenih duhovnih potreb. Preživninska obveznost staršev do mladoletnih otrok vključuje sredstva, ki so potrebna za vzgojo, izobraževanje in poklicno usposabljanje otrok. Preživninska obveznost velja za zakonce, starše in otroke, posvojitelje in posvojence, stare starše in vnuke, prastare starše in pravnuke, brate in sestre in druge osebe, ki so izrecno določene z zakonom. Preživnino morajo plačevati osebe po naslednjem vrstnem redu:

  • starši mladoletnim otrokom (po zakonitem zastopniku),
  • zakonca,
  • nekdanja zakonca,
  • zakonec, ki prispeva k preživnini otroka drugega zakonca,
  • otrok, ki ga je vzgajala oseba, ki ni eden od njegovih staršev in glede katere niso izpolnjene vse potrebne formalnosti glede posvojitve,
  • dedič osebe, ki je bila zavezanec za preživljanje mladoletnika ali ki ga je preživljala, čeprav v skladu z zakonom ni bila zavezanec.

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Otrok prejema preživnino do polnoletnosti, medtem ko je otrok, ki je polnoleten in se še izobražuje, upravičen, da ga preživljajo starši do 25. leta ali (kadar je vključen v visokošolski izobraževalni program, ki traja dlje kot 5 let) do 26. leta. Zakon določa, da je treba pravico do preživnine otroka, ki je polnoleten in se še vedno izobražuje, potrditi s sodno odločbo, medtem ko preživninska obveznost staršev do polnoletnega otroka preneha, ko otrok konča izobraževanje ali poklicno usposabljanje in najpozneje ko dopolni 25 let.

Na vrh straniNa vrh strani

3. V katerih primerih se uporablja pravo Romunije?

Če zakonsko zvezo ureja romunsko pravo, se za preživninske obveznosti med starši in zakonskimi otroki uporablja romunsko pravo, pri čemer:

  • so starši romunski državljani;
  • imajo starši različno državljanstvo, vendar imajo skupno stalno prebivališče v Romuniji;
  • imajo starši različno državljanstvo in različno stalno prebivališče, vendar imajo ali so imeli skupno prebivališče v Romuniji ali so z Romunijo v najtesnejši zvezi;
  • (če je zakonska zveza staršev prenehala pred rojstvom otroka) romunsko pravo ureja učinke zakonske zveze ob njenem prenehanju.

Za nezakonske otroke, ki so ob rojstvu imeli romunsko državljanstvo, se uporablja romunsko pravo.

Če je posvojitelj romunski državljan, se za preživninske obveznosti med posvojiteljem in posvojencem uporablja romunsko pravo. Kadar zakonec posvoji otroka drugega zakonca, se uporablja romunsko pravo, če:

  • sta obe stranki romunska državljana,
  • imata obe stranki različno državljanstvo, vendar imata skupno stalno prebivališče v Romuniji;
  • imata obe stranki različno državljanstvo in stalno prebivališče, vendar imata ali sta imeli skupno prebivališče v Romuniji ali sta z Romunijo najtesneje povezani.

Za preživninske obveznosti zakoncev se uporablja romunsko pravo, če:

  • sta oba zakonca romunska državljana;
  • imata zakonca različno državljanstvo, vendar imata skupno stalno prebivališče v Romuniji;
  • imata obe stranki različno državljanstvo in stalno prebivališče, vendar imata ali sta imeli skupno prebivališče v Romuniji ali sta z Romunijo v najtesnejši zvezi.

Za preživninsko obveznost nekdanjih zakoncev se uporablja romunsko pravo, če:

Na vrh straniNa vrh strani

  • sta oba zakonca romunska državljana;
  • imata zakonca različno državljanstvo, vendar imata skupno stalno prebivališče v Romuniji;
  • imata obe stranki različno državljanstvo in stalno prebivališče, vendar imata ali sta imeli skupno prebivališče v Romuniji ali sta z Romunijo v najtesnejši zvezi;
  • tuje pravo ne dovoljuje razveze zakonske zveze ali jo dovoljuje le pod strogimi pogoji in je eden od zakoncev ob vložitvi zahtevka za razvezo zakonske zveze državljan Romunije.

Za preživninske obveznosti med starimi starši in vnuki, prastarimi starši in pravnuki, brati in sestrami itd. (v nadaljnjem besedilu: upravičenci in zavezanci), se uporablja romunsko pravo:

  • če je upravičenec romunski državljan,
  • (le za nadaljnje prispevke) če je bil upravičenec tuj državljan in je namesto tujega državljanstva prevzel romunsko državljanstvo.

Spor med strankama obravnava sodišče, ki ga s sporazumom določita stranki, kar velja tudi za kakršne koli druge spore med njima, ki izhajajo iz navedenega sporazuma.

4. Če ni mogoče uporabiti prava Romunije, katero pravo bo uporabilo sodišče?

Če sta preživninski upravičenec in zavezanec v Romuniji:

  1. Če se pravo Romunije ne uporablja, lahko romunsko sodišče uporabi tuje pravo. [Vendar se tuje pravo uporabi vedno, ker tako določa romunsko pravo (lex fori)]. Romunska sodišča morajo v sporih, ki nastanejo v pravnimi razmerji s tujci, določiti pravo, ki se uporablja, ker se v nekaterih primerih uporablja tuje pravo. Glede na obvezno naravo kolizijskih pravil morajo zato sodišča določiti tuje pravo, ki se uporablja. Hkrati lahko zainteresirana stranka zahteva, da se uporabi pravo, ki se po njenem mnenju uporablja, čeprav morata biti v sodnem pozivu navedeni dejanska in pravna podlaga zahtevka. Če zainteresirana stranka ne zahteva uporabe prava, ki se uporablja, pri čemer se domneva, da je to tuje pravo, sodišče odloči, da bo uporabilo to pravo. Sodni organi, ki uporabijo tuje pravo, bodo splošna sporna vprašanja reševali po svojih pravilih (lex fori).
  2. Če sta preživninski upravičenec in zavezanec v Romuniji (v smislu, da imata ali sta imela skupno stalno prebivališče/prebivališče v Romuniji ali sta z Romunijo v najtesnejši zvezi), se vedno uporablja romunsko pravo, razen v naslednjih primerih:
    • za preživninsko obveznost med starši in nezakonskimi otroki se uporablja tuje pravo, če je imel otrok ob rojstvu tuje državljanstvo;
    • za preživninsko obveznost med posvojiteljem in posvojencem, če ima posvojitelj tuje državljanstvo;
    • za preživninsko obveznost med starimi starši in vnuki, prastarimi starši in pravnuki, brati in sestrami itd. (v nadaljnjem besedilu: upravičenci in zavezanci), če je upravičenec tuj državljan ali (če gre za nadaljnje prispevke) če je imel romunsko državljanstvo, vendar ga je spremenil.

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ, organ lokalne samouprave ali sodišče?

5.A. Kako se zahtevek za preživnino vloži pri tej organizaciji, državnem organu ali organu lokalne samouprave in kakšen postopek se pri tem uporablja?

Vlagatelj mora zahtevek vložiti pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča toženca/zavezanca. Sodni poziv v zvezi s preživnino je mogoče vložiti ločeno ali skupaj s tožbo za razvezo zakonske zveze, tožbo za ugotovitev očetovstva, tožbo za dodelitev pravice do varstva in vzgoje ali določitev stalnega prebivališča za mladoletne otroke. V postopku razveze zakonske zveze se zahtevek običajno vloži kot sodni poziv ali nasprotna tožba za rešitev različnih dodatnih zahtevkov, kot je določitev prispevka vsakega od staršev k stroškom za vzgojo, izobraževanje in poklicno usposabljanje otroka. Na zahtevo zainteresiranega zakonca organ odloči tudi o vprašanju preživnine. Za čas trajanja postopka za razvezo zakonske zveze lahko organ s sodno odredbo sprejme začasne ukrepe v zvezi z varstvom in vzgojo mladoletnih otrok, preživninsko obveznostjo, preživnino za otroka in uporabo prebivališča. Sprejeti ukrepi se uporabljajo le do konca glavnega postopka za prenehanje zakonske zveze.

Na vrh straniNa vrh strani

Postopek na prvi stopnji je sestavljen iz več delov. Pisni del postopka vključuje vložitev obtožnice, ugovora ali nasprotne tožbe; sprejmejo se lahko ukrepi zavarovanja, kot so zaseg ali rubež; stranki sta pozvani in vročijo se jima procesne listine. Ustni del postopka zajema sodno obravnavo, med katero se lahko vložijo procesni ugovori in predložijo dokazi. Temu sledi razprava, po kateri sodišče izda odločbo.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Kadar se zahtevek za preživnino vloži v postopku za razvezo zakonske zveze, zahtevek za razvezo zakonske zveze predsedniku senata predloži vlagatelj osebno. Kadar zahtevek za razvezo zakonske zveze temelji na sporazumu med strankama, ga podpišeta oba zakonca, vendar ga lahko predsedniku senata predloži osebno le eden od njiju. Kadar gre za ločen zahtevek za določitev, zvišanje ali znižanje preživnine, ga lahko vloži zakoniti skrbnik mladoletnika (tisti od staršev, ki mu je dodeljena pravica do varstva in vzgoje mladoletnika). Zahtevek v zvezi s polnoletnim otrokom vloži zadevni otrok osebno.

7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Krajevno pristojno sodišče se lahko določi na podlagi romunskega pravosodnega atlasa, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za pravosodje.

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije, državnega organa ali organa lokalne samouprave itd.)? Če ne, kakšen postopek se uporablja?

Ne.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Ne. Zahtevki za preživnino so oproščeni plačila takse.

Da. Brezplačna pravna pomoč za plačilo stroškov postopka (honorar odvetnika) je na voljo pod pogoji, določenimi z zakonom (Civilni zakonik).

10. Kakšno preživnino ponavadi določi sodišče? Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

V skladu s členom 94 Družinskega zakonika:

Člen 94 Preživnina se dodeli v skladu s potrebami tistega, ki jo zahteva, in sredstvi osebe, ki jo mora plačati.

Sodišče lahko preživninsko obveznost zviša ali zniža ali se odloči za njeno odpravo v skladu s spremenjenimi sredstvi osebe, ki preživnino plačuje, ali potrebami osebe, ki preživnino prejema.

Kadar preživnino plačuje eden od staršev ali posvojitelj, se preživnina določi v višini največ četrtine dohodka za enega otroka, tretjine dohodka za dva otroka in polovice dohodka za tri otroke ali več otrok.

Da. Pri sodišču se lahko glede na spremembe stroškov za preživljanje in nekaterih družinskih okoliščin vloži zahtevek za zvišanje zneska preživnine, ki jo plačuje zavezanec.

11. Kako in komu se plača preživnina?

V skladu s členom 93 Družinskega zakonika:

Na vrh straniNa vrh strani

Člen 93 - Preživnina se plača v naravi ali denarnem znesku.

Sodišče določi način in sredstva izvedbe glede na posamezne okoliščine.

V zvezi z upravičenci glejte odgovor na vprašanje št. 1.

12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno?

Zavezanca je mogoče prisiliti k plačilu preživnine tudi z rubežem.

Poštnino, bančne stroške in stroške, ki nastanejo zaradi drugih načinov prenosa, plača zavezanec tako, da se ti stroški prištejejo k stroškom izvršbe.

13. Ali obstaja organizacija, državni organ ali organ lokalne samouprave, ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine?

Ne.

14. Ali lahko namesto preživninskega zavezanca preživnino v celoti ali delno plača ta organizacija ali organ?

Če je preživninski upravičenec v Romuniji in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi:

Ne.

15. Ali lahko v Romuniji preživninskemu upravičencu pomaga organizacija, državni organ ali organ lokalne samouprave?

Če preživninski upravičenec nima stalnega prebivališča v Romuniji, ampak v eni od držav pogodbenic Newyorške konvencije iz leta 1956, lahko svoja vprašanja predloži Odvetniški zbornici Bukarešte.

Če preživninski upravičenec nima stalnega prebivališča v Romuniji ali eni od držav pogodbenic Newyorške konvencije iz leta 1956, ampak v eni od držav, s katerimi je Romunija sklenila sporazum o mednarodni pravni pomoči, ki vsebuje določbe o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (npr. Albanija, Severna Koreja, Egipt, Makedonija, Moldavija, Mongolija, Rusija, Srbija in Sirija), vendar ni država članica Evropske unije, se lahko tuj zahtevek za priznanje in izvršitev pošlje romunskemu sodišču v kraju stalnega prebivališča toženca.

Na vrh straniNa vrh strani

16. Če da, kako lahko s to organizacijo, državnim organom ali organom lokalne samouprave stopi v stik?

Odvetniška zbornica Bukarešte: Baroul Municipiului Bucureşti, str. Dr. Râureanu nr. 3, Sector 5, Bucureşti, 050047.

Ministrstvo za pravosodje Romunije: Ministerul român al Justiţiei, str. Apolodor nr. 17, Sector 5, Bucureşti, cod 050741.

17. Kako lahko ta organizacija, državni organ oziroma organ lokalne samouprave pomaga preživninskemu upravičencu?

Če je preživninski upravičenec v drugi državi in preživninski zavezanec v Romuniji:

V skladu s členoma 2 in 6 Newyorške konvencije iz leta 1956 o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini je Odvetniška zbornica Bukarešte določena kot posredni organ za reševanje zahtevkov za preživnino, kadar je zavezanec v Romuniji in upravičenec v drugi državi pogodbenici Konvencije.

18. Ali se lahko upravičenec na organizacijo, državni organ ali organ lokalne samouprave v Romuniji obrne neposredno?

Upravičenec mora zahtevek predložiti osrednjemu predajnemu organu države ali organu, določenemu na podlagi Newyorške konvencije o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini, ali neposredno, tj. osebno ali po svojem pravnem zastopniku.

19. Če da, kako lahko s to organizacijo, državnim organom ali organom lokalne samouprave stopi v stik?

Glejte odgovor na vprašanje št. 18.

20. Kako lahko ta organizacija, državni organ oziroma organ lokalne samouprave pomaga upravičencu?

Glejte vprašanje na odgovor št. 18.

Nadaljnje informacije

Ministerul Justiţiei, www.just.ro română, Cooperare judiciară internaţională.

Baroul Bucureşti, http://www.baroul-bucuresti.ro/ română.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Romunija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 29-04-2009

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo