Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Portugalska

Zadnja sprememba: 28-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Portugalska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj po pravu Portugalske pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“? Katere osebe morajo drugi osebi plačevati preživnino? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Portugalske? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Portugalske, katero pravo bo uporabilo sodišče Portugalske? 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče? 5.
6. Ali se lahko zahtevek vloži pri pristojnem organu v imenu enega od staršev, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kakšen postopek se uporablja? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino ponavadi določi sodišče? Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine? 13.
14. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plača preživnino v celoti ali delno, če je vlagatelj na Portugalskem in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi? 14.
15. Ali lahko na Portugalskem vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni)? 15.
16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 16.
17. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju? 17.
18. Ali se vlagatelj lahko na organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) na Portugalskem obrne neposredno? 18.
19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 19.
20. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju? 20.

 

1. Kaj po pravu Portugalske pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“? Katere osebe morajo drugi osebi plačevati preživnino?

Po portugalskem pravu izraz „preživnina“ zajema vse, kar oseba potrebuje za preživljanje, nastanitev in oblačila. Preživnina vključuje tudi izobraževanje in usposabljanje osebe, ki ji je namenjena preživnina, če je ta oseba mladoletna.

Preživnino morajo plačati naslednje osebe po navedenem vrstnem redu:

  1. zakonec ali nekdanji zakonec;
  2. potomci;
  3. predniki;
  4. bratje in sestre;
  5. strici in tete do polnoletnosti osebe, ki ji je namenjena preživnina;
  6. očim in mačeha za mladoletne pastorke, za katere skrbi ali je skrbel zakonec v času svoje smrti. Za osebe iz pododstavkov b) in c) to obveznost urejajo pravila o dedovanju. Če kateri koli preživninski zavezanec ne more plačati preživnine ali ne more v celoti izpolniti svoje obveznosti, se preživninska obveznost prenese na naslednje preživninske zavezance.

Starši morajo vedno preživljati svoje otroke, če ti nimajo svojih sredstev za preživljanje.

Starši niso dolžni preživljati otrok in kriti stroškov za njihovo varnost, zdravje in izobraževanje, če jih lahko krijejo otroci z dohodki iz lastnega dela ali drugimi dohodki.

Če otrok ob polnoletnosti ali prenehanju starševskega nadzora še ni končal poklicnega usposabljanja, preživninska obveznost ne preneha, če je razumno zahtevati od staršev izpolnjevanje te obveznosti, pri čemer ta obveznost traja toliko časa, kolikor je običajno potrebno za dokončanje takšnega usposabljanja.

Na vrh straniNa vrh strani

Nadaljnje informacije so na voljo na strani „Starševska odgovornost“.

Med veljavno zakonsko zvezo morata zakonca preživljati drug drugega.

Ta obveznost se lahko ohrani po razvezi zakonske zveze, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze.

Nadaljnje informacije so na voljo v temi „Razveza zakonske zveze – Portugalska“ na tej spletni strani.

Če eden od zakoncev umre, je vdova ali vdovec upravičen do preživnine iz zapustnikovega premoženja. V tem primeru morajo plačati preživnino dediči ali osebe, na katere je zapustnik prenesel to premoženje, glede na vrednost njihovega dela dediščine. Pravica do preživnine preneha, če oseba, ki ji je namenjena preživnina, ponovno sklene zakonsko zvezo ali postane nevredna, da bi prejemala preživnino, zaradi moralnega ravnanja.

V zvezi z zunajzakonsko skupnostjo je po portugalskem pravu vsak, ki je v času smrti osebe, ki ni sklenila zakonske zveze ali je njena življenjska skupnost prenehala, živel z njo več kot dve leti pod podobnimi pogoji kot zakonca, upravičen zahtevati preživnino iz zapustnikovega premoženja, če je ni mogoče zagotoviti na podlagi pravila, ki določa preživninsko obveznost zakonca ali nekdanjega zakonca, potomcev, prednikov ter bratov in sester. Ta pravica preneha, če se ne uveljavi v roku dveh let od dneva smrti zapustnika.

Posvojenci ali njihovi potomci morajo plačevati preživnino posvojiteljem, če ne obstaja zakonec, potomci ali predniki, ki bi lahko izpolnjevali to obveznost.

Preživninska obveznost lahko izhaja tudi iz pravnih poslov.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Na splošno je otrok upravičen do preživnine do polnoletnosti, kar pomeni do 18. leta starosti. Če pa ob polnoletnosti še ni končal poklicnega usposabljanja, preživninska obveznost ne preneha, če je razumno zahtevati od staršev izpolnjevanje te obveznosti, pri čemer ta obveznost traja toliko časa, kolikor je običajno potrebno za dokončanje takšnega usposabljanja.

Preživninska obveznost prav tako preneha, če se lahko otrok, mlajši od 18 let, preživlja sam z dohodkom iz lastnega dela ali drugimi dohodki. Mladoletnik, star 16 let ali več, lahko zakonito opravlja plačano delo ali poklic.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Portugalske?

Portugalsko pravo se praviloma uporablja za portugalske državljane in rezidente na Portugalskem.

Družinska razmerja ureja pravo, ki se uporablja za posameznike v tem razmerju, tj. glede na njihovo državljanstvo.

Razmerja med zakoncema ureja skupno nacionalno pravo. Če nimata enakega državljanstva, se uporablja pravo njunega skupnega običajnega prebivališča, če pa to ni mogoče, se uporablja pravo države, s katero je najtesneje povezano družinsko življenje.

Razmerja med starši in otroki ureja skupno nacionalno pravo staršev, če pa to ni mogoče, se uporablja pravo njihovega skupnega običajnega prebivališča. Če imajta starša običajno prebivališče v različnih državah, se uporablja pravo, ki se uporablja za otroka. Če je starševsko razmerje določeno le za enega od staršev, se uporablja osebno pravo, ki velja zanj. Če eden od staršev umre, se uporablja osebno pravo tistega od staršev, ki preživi.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Če ni mogoče uporabiti prava Portugalske, katero pravo bo uporabilo sodišče Portugalske?

V zvezi s tem glejte odgovor na prejšnje vprašanje.

Napotilo v kolizijskih normah na kateri koli tuj pravni sistem dopušča le uporabo notranjega prava tega pravnega sistema, razen če ni določeno drugače.

Pristojnost, določena za pravni sistem, vključuje le tiste zakone, ki zaradi vsebine in funkcije v sistemu pomenijo pravila, ki so povezana z zadevno ureditvijo.

Če mednarodno zasebno pravo tujega pravnega sistema, na katerega napotujejo portugalske kolizijske norme, napotuje na drug pravni sistem in če se ta pravni sistem lahko uporablja v tej zadevi, je treba uporabiti notranje pravo tega pravnega sistema. To ne velja, če je pravni sistem, na katerega napotujejo portugalske kolizijske norme, pravo, ki se uporablja za to osebo, in ta oseba običajno prebiva na Portugalskem ali v državi, v kateri kolizijske norme določajo, da je pristojno notranje pravo države njenega državljanstva. V zvezi s tem se to pravilo uporablja le v zadevah, povezanih s premoženjskimi razmerji med zakoncema, roditeljsko pravico, razmerji med posvojiteljem in posvojencem ter dediščino po smrti, če nacionalni pravni sistem, na katerega napotujejo kolizijske norme, napotuje na pravni sistem kraja nepremičnega premoženja in če je ta pravni sistem pristojen.

Če mednarodno zasebno pravo pravnega sistema, ki ga določajo kolizijske norme, napotuje na portugalsko notranje pravo, se uporablja portugalsko notranje pravo.

Če pa je zadeva povezana z osebnim statusom, se portugalsko pravo uporablja le, če ima zadevna oseba običajno prebivališče na Portugalskem ali če pravni sistem države prebivališča določa, da je portugalsko notranje pravo enako pristojno.

Na vrh straniNa vrh strani

Napotilo na pravo tretje države ali napotilo na portugalsko pravo ne velja, če uporaba takšnega prava povzroči neveljavnost ali neučinkovitost pravnega posla, ki bi bil veljaven ali učinkovit, če bi se uporabilo pravilo, v skladu s katerim napotilo kolizijskih norm na kateri koli tuj pravni sistem dovoljuje uporabo notranjega prava tega pravnega sistema, razen če ni določeno drugače, ali pa povzroči nezakonitost dejanskega stanja, ki bi bilo sicer zakonito. Napotilo na pravo tretje države ali napotilo na portugalsko pravo prav tako ne velja, če so tuj pravni sistem določile zadevne osebe v zadevah, v katerih je takšna določitev dovoljena.

Če je zaradi državljanstva zadevne osebe pristojen pravni sistem države, v kateri obstaja hkrati več različnih lokalnih pravnih sistemov, se sistem, ki se uporabi v posameznem primeru, določi v skladu z notranjim pravom te države.

Če ne obstajajo posebna pravila, se uporablja mednarodno zasebno pravo te države, če pa to ni dovolj, se uporabi pravni sistem običajnega prebivališča posameznika.

Če je pristojni pravni sistem ozemeljsko enoten pravni red, vendar se znotraj njega uporabljajo različni pravni sistemi za različne skupine oseb, je treba vedno upoštevati, kaj določa ta pravni sistem v zvezi s kolizijo zakonov.

Pri uporabi kolizijskih norm se ne upoštevajo dejanska ali pravna stanja, ki so posledica goljufije, katere namen je izogniti se uporabi pravnega sistema, ki bi sicer bil pristojen.

Določbe tujega pravnega sistema, na katere napotujejo kolizijske norme, se ne uporabljajo, če bi z uporabo teh določb kršili temeljna načela mednarodnega javnega reda države Portugalske. V takšnem primeru se uporabljajo najprimernejša pravna pravila pristojnega tujega pravnega sistema ali pravila portugalskega notranjega prava.

Na vrh straniNa vrh strani

Tuje pravo se razlaga v okviru sistema, v katerega spada, in v skladu z razlagalnimi pravili, ki jih določa ta sistem. Če ni mogoče določiti vsebine tujega prava, ki bi se uporabilo, se ponovno uporabi drugo pristojno pravo. Enak postopek je treba uporabiti vedno, ko ni mogoče določiti dejanskih ali pravnih elementov, od katerih je odvisna določitev prava, ki se uporablja.

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče?

Če želi zadevna oseba dobiti preživnino, lahko to stori po sodni poti, tako da pri pristojnem sodišču uveljavlja svojo pravico, ali s pogajanji, na podlagi katerih sklene pravni posel.

V zvezi s preživninskimi obveznostmi, ki temeljijo na pravnem poslu, se uporabljajo ustrezno prilagojene določbe o preživninski obveznosti, ki jo določi sodišče, če niso v nasprotju z navedenim namenom ali posebnimi pravnimi pravili.

Če preživninski zavezanec ne plača preživnine prostovoljno, mora preživninski upravičenec vložiti tožbo, če želi uveljaviti svojo pravico.

V primeru preživnine za otroke, ki so polnoletni ali niso več pod starševskim nadzorom, se lahko zahtevek vloži pri sodišču ali civilni sodni pisarni na območju, na katerem ima vlagatelj prebivališče (v tem primeru lahko sodni tajnik ukrepa le takrat, kadar toženec ne nasprotuje zahtevku in se lahko stranke dogovorijo).

6. Ali se lahko zahtevek vloži pri pristojnem organu v imenu enega od staršev, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Če je preživnina namenjena mladoletnemu otroku, lahko državno tožilstvo vloži tožbo pri pristojnem sodišču, če mu je zadeva predložena. Dejstvo, da je treba določiti ali spremeniti preživnino, lahko državnemu tožilcu sporoči kdor koli. Državno tožilstvo ima pisarne pri vseh sodiščih, zato lahko vsak, ki potrebuje pravne informacije, prosi državne tožilce za pomoč.

Na vrh straniNa vrh strani

Poleg državnega tožilstva lahko določitev preživnine za mladoletnega otroka ali spremembo preživnine zahteva otrokov pravni zastopnik, skrbnik ali vodja izobraževalne ali varstvene ustanove, ki ji zaupan otrok.

7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Na Portugalskem so družinska sodišča pristojna za določitev preživnine za mladoletne otroke in otroke, ki so polnoletni in niso več pod starševskim nadzorom, vendar še niso končali poklicnega usposabljanja. Pristojna so tudi za izvršitev preživnine. Na geografskih območjih, ki jih ta sodišča ne zajemajo, so pristojna okrožna sodišča.

Ozemeljsko gledano v takšnih tožbah odloča pristojno sodišče v kraju, v katerem prebiva mladoletnik ob začetku postopka. Če je njegovo prebivališče neznano, je pristojno sodišče v kraju prebivališča nosilcev roditeljske pravice. Če imata nosilca roditeljske pravice različni prebivališči, je pristojno sodišče v kraju prebivališča tistega, ki ima pravico do varstva in vzgoje mladoletnika, v primeru skupne pravice do varstva in vzgoje pa sodišče v kraju prebivališča tistega, s katerim mladoletnik prebiva. Če je kateri koli od ukrepov povezan z dvema ali več mladoletniki, ki imajo iste starše, vendar prebivajo v različnih okrožjih, je pristojno sodišče v kraju, v katerem jih živi največ. Če so vse druge okoliščine enake, je pristojno sodišče, pri katerem je bil najprej vložen zahtevek za preživnino. Če mladoletnik ob začetku postopka ne prebiva na Portugalskem, je pristojno sodišče v kraju prebivališča vlagatelja ali toženca. Če tudi ta prebiva v tujini in je portugalsko sodišče mednarodno pristojno, obravnava zadevo sodišče v Lizboni.

Na vrh straniNa vrh strani

Tožbe za določitev in izvršitev preživnine med zakonci in nekdanjimi zakonci prav tako obravnavajo družinska sodišča in okrožna sodišča, če za zadevno območje ni pristojno družinsko sodišče.

Za druge zahtevke v zvezi s preživnino so pristojna okrožna sodišča.

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kakšen postopek se uporablja?

V primeru tožb za določitev preživnine za mladoletnika svetovanje odvetnika ni potrebno, ker se lahko ukrepanje sodišča zahteva neposredno.

Vlagatelj lahko z lastnimi sredstvi vloži zahtevek, v katerem na kratko navede dejstva, zaradi katerih je treba določiti ali spremeniti preživnino, in elemente, ki jih je treba upoštevati pri določitvi zneska preživnine. To je preprost zahtevek, za katerega ni določena posebna oblika, v njem pa je treba navesti stranke, opisati dejstva in predložiti dokaze (zlasti seznam prič).

Zahtevku je treba priložiti potrdilo, ki ga izda matični urad ter dokazuje sorodstveno vez med vlagateljem in tožencem.

Zahtevku za spremembo preživnine je treba priložiti tudi potrdilo o odločitvi, s katero je bila določena preživnina.

Če vlagatelj ne more predložiti teh potrdil zaradi pomanjkanja sredstev, jih lahko zahteva sodišče pri pristojnih organih.

Po vložitvi zahtevka pri sodišču, sodnik določi dan razgovora, ki ga je treba opraviti v petnajstih dneh. Razgovora se morajo udeležiti vlagatelj, toženec in oseba, ki ima pravico do vzgoje in varstva mladoletnika.

Na vrh straniNa vrh strani

Če se razgovora udeležita vlagatelj in toženec ter se dogovorita o zahtevku, sodnik izda sodno odločbo, s katero potrdi med njima dogovorjena vprašanja, ki so v skladu z veljavnim pravom.

Če razgovora ni mogoče opraviti (na primer zaradi odsotnosti toženca) ali če se stranke ne morejo dogovoriti, sodnik določi, da je treba toženca obvestiti o tem, da mora predložiti pisen odgovor (odgovor na tožbo).

Če toženec predloži pisni odgovor, sledi sodna obravnava, ob koncu katere izda sodnik sodno odločbo.

Če toženec ne predloži pisnega odgovora, sodnik sprejme ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni za oceno sredstev toženca in potreb vlagatelja, ter izda sodno odločbo.

V zvezi z drugimi tožbami je svetovanje odvetnika odvisno od spornega zneska. Če znesek presega 3 740,98 EUR, je svetovanje odvetnika obvezno. Če znesek nižji, to ni potrebno.

Če imenovanje odvetnika ni obvezno, lahko vlagatelj vloži zahtevek pri sodišču (imenuje se začetni zahtevek), v katerem imenuje sodišče, pri katerem je vložena tožba, navede stranke, njihova imena, kraj prebivališča ali sedeža in, če je mogoče, poklic in kraj dela, pojasni vrsto postopka, razloži dejstva in pravne razloge, na katerih temelji tožba, ter navede zahtevo in sporni znesek. Na koncu zahtevka lahko navede seznam prič in zahteva druge potrebne dokaze. Začetnemu zahtevku je treba priložiti dokument, ki dokazuje, da je plačana začetna sodna taksa ali dodeljena pravna pomoč v obliki celotne ali delne oprostitve od navedene takse.

V takšnih tožbah je druga stranka vedno upravičena do predstavitve stališča. Pri tem je treba ugotoviti dejstva, da se potem lahko proučijo v sodni obravnavi, uvede pa se tudi preiskava, v kateri se predložijo dokazi in dajo na voljo nasprotni stranki. V takšnem postopku se izvede sodna obravnava, ki se konča s sodno odločbo.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Za vložitev tožbe je treba plačati začetno sodno takso, ki je predplačilo končnih stroškov.

Ko se postopek konča, se pripravi izračun stroškov, ki vključuje sodno takso in stroške postopka, med katere spadajo zlasti:

  1. povračilo stroškov, razen stroškov za papir;
  2. zapadla plačila kateremu koli organu za potrdila, ki jih ne zagotovi sodišče na lastno pobudo, dokumente, mnenja, načrte, druge informacije ali dokaze in storitve, ki jih je zahtevalo sodišče, zlasti tiste, ki so povezani z uporabo telekonferenc;
  3. nadomestilo osebam, ki so nenamerno vključene v postopek;
  4. potni stroški in nadomestila za stroške;
  5. povračilo poštnih stroškov, stroškov za telefonske klice, telegrame, telefakse ali za sporočila prek telematskih sredstev obveščanja;
  6. povračilo za nakup magnetnih medijev za zapisovanje dokazov;
  7. povračilo lastnih stroškov in stroškov pravnega zastopanja stranki, ki uspe.

Za določitev zneska, ki ga je treba plačati, mora biti znan sporni znesek. Na podlagi spornega zneska se na koncu določita znesek začetnega plačila in sodna taksa, pri čemer se uporablja posebna tabela.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je vrednost tožb za dokončno preživnino petkrat večja od rente, navedene v zahtevku, tj. znesek, ki se dobi tako, da se zahtevana mesečna preživnina množi s šestdeset.

Na vrh straniNa vrh strani

Mladoletniki, ki jih zastopa državno tožilstvo, so oproščeni plačila stroškov.

Če vlagatelj nima dovolj sredstev za plačilo postopka, lahko dobi pravno pomoč. Portugalski sistem pravne pomoči se uporablja pri vseh sodiščih in za vse oblike postopkov, pri čemer se domneva, da vlagatelj nima dovolj finančnih sredstev.

Nadaljnje informacije so na voljo na strani „Pravna pomoč – Portugalska“.

10. Kakšno preživnino ponavadi določi sodišče? Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

Dokler se ne določi dokončna preživnina, lahko sodišče na zahtevo preživninskega upravičenca ali na lastno pobudo, če je upravičenec mladoletnik, dodeli začasno preživnino, ki jo določi po skrbnem premisleku. To preživnino, ki se ne povrne, prejema upravičenec med postopkom in do določitve dokončnega zneska, ki ga je treba plačati.

Preživnina se določi praviloma kot mesečno plačilo, razen če ni drugače dogovorjeno ali zakonsko določeno ali če obstajajo razlogi, ki utemeljujejo izredne ukrepe. Če pa preživninski zavezanec dokaže, da ne more plačati preživnine v obliki rente, ampak le v obliki hiše ali gospodarske družbe, se lahko določi tudi takšen način plačila.

Preživnina je sorazmerna s sredstvi preživninskega zavezanca in potrebami preživninskega upravičenca. Pri določitvi preživnine se prouči tudi možnost, da se preživninski upravičenec preživlja sam.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri določitvi zneska preživnine za zakonca mora sodišče upoštevati starost in zdravstveno stanje zakoncev, njuno poklicno usposobljenost in možnost zaposlitve, čas, ki ga bosta verjetno morala nameniti vzgoji skupnih otrok, njun dohodek in druge prihodke ter na splošno vse okoliščine, ki vplivajo na potrebe zakonca, ki prejme preživnino, in možnosti preživninskega zavezanca.

Če se po določitvi preživnine s strani sodišča ali na podlagi sporazuma med zadevnimi strankami, ki ga potrdi sodišče, spremenijo okoliščine, ki utemeljujejo spremembo določene preživnine, se lahko preživnina zmanjša ali poveča ali se lahko določijo druge osebe, ki jo morajo plačati.

Spremembo prej določene višine preživnine lahko zahteva preživninski zavezanec (če so se na primer zmanjšala njegova finančna sredstva) ali preživninski upravičenec (če na primer ni dobil dohodka, ki se je upošteval pri določitvi preživnine, če se je spremenilo njegovo družinsko stanje ali če so se spremenili življenjski stroški).

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina se plača pod pogoji iz sodne odločbe ali sporazuma, ki ga potrdi sodišče, ter osebi, določeni v tej odločbi ali sporazumu.

Kot je navedeno zgoraj, se preživnina določi kot mesečno plačilo, razen če ni drugače dogovorjeno ali zakonsko določeno ali če obstajajo razlogi, ki utemeljujejo izredne ukrepe.

Če pa preživninski zavezanec dokaže, da ne more plačati preživnine v obliki rente, ampak le v obliki hiše ali gospodarske družbe, se lahko izda odredba, ki določa takšen način plačila.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je upravičenec poslovno sposobna odrasla oseba, se preživnina praviloma plača neposredno njej. Če pa je upravičenec odrasla oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, se preživnina plača stranki, ki je v skladu z zakonom dolžna uveljavljati finančne pravice v njenem imenu (skrbnik, zastopnik ali sodni upravitelj premoženja); preživnino lahko dobi tudi ustanova.

Če je upravičenec mladoletnik, se preživnina plača enemu od staršev, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka, drugim prednikom, če je primerno, ali vodji ustanove, ki ji je zaupan.

Zakon ne določa stalnih načinov plačila, zato se lahko stranke o tem dogovorijo.

Če se ne dogovorijo, sodišče določi način, ki je najbolj praktičen in poceni za preživninskega zavezanca ali prejemnika preživnine.

Mesečno preživnino je običajno treba plačati na začetku meseca, za katerega se plača, in na način, ki ga predlaga upravičenec in je zakonit. Najpogosteje se plača z bančnim nakazilom ali pologom na bančni račun, lahko pa se pošlje tudi poštna nakaznica ali ček ali se denar izroči osebno.

12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno?

Pravico do preživnine utrjuje zelo trden in dosleden sistem pravnega varstva.

Vsi načini pravnega varstva vključujejo predložitev zadeve sodišču.

Predvidena sta kazensko in civilno varstvo te pravice.

Na področju kazenskega varstva lahko sodišče določi osebi, ki mora v skladu z zakonom plačati preživnino in to lahko stori, vendar te obveznosti ne izpolni in s tem morda onemogoči preživninskemu upravičencu, da bi izpolnil svoje temeljne potrebe brez pomoči tretjih strank, zaporno ali denarno kazen. Za začetek kazenskega postopka je treba vložiti pritožbo. Če zavezanec potem izpolni obveznost, lahko sodišče odloži kazen ali jo v celoti ali delno odpravi, če je zavezanec še ni prestal.

Na vrh straniNa vrh strani

Na področju civilnega varstva in v primeru preživnine za mladoletnika so določeni naslednji ukrepi, če oseba, ki je pravno zavezana plačati preživnino, ne plača preživnine v desetih dneh od datuma zapadlosti:

  1. Če gre za javnega uradnika, se ustrezen znesek odtegne od plače na zahtevo sodišča, ki jo predloži pristojnemu organu.
  2. Če gre za zaposlenega ali prejemnika plače, se znesek odtegne od plače. O tem je obveščen delodajalec, ki je potrjen kot oseba, kateri se odtegnjen znesek izroči v hrambo.
  3. Če gre za osebo, ki prejema dobiček, pokojnino, podporo, provizijo, odstotni delež, honorar, dodatek, udeležbo na dobičku ali podoben dohodek, se znesek odtegne od teh plačil, kadar so izvršena ali se knjižijo v dobro, pri čemer je treba predložiti potrebne zahtevke ali uradna obvestila ter določiti priglašene organe, ki se potrdijo kot organi, katerim se odtegnjeni znesek izroči v hrambo.

Odtegnjeni zneski vključujejo tudi preživnino tik pred zapadlostjo, plačajo pa se neposredno preživninskemu upravičencu.

V drugih primerih je mogoče začeti poseben postopek za izvršitev preživnine.

Izvršilni postopek vključuje zlasti naslednje:

  1. Izključno pravico do določitve premoženja, ki se zarubi (premoženje, ki se proda, zato da se zagotovijo potrebna sredstva), ima vlagatelj (oseba, ki začne izvršilni postopek), ki uveljavlja to pravico v začetnem zahtevku.
  2. Šele po izvedbi rubeža je oseba, zoper katero je izvršen rubež, pozvana pred sodišče.
  3. Pritožbe (postopek, s katerim se nasprotuje izvršitvi) v nobenih okoliščinah ne zadržijo izvršitve.
  4. Vlagatelj lahko zahteva priznanje (dodelitev s strani sodišča) dela zneskov, plač ali pokojnin, ki jih prejema druga stranka, ali predajo dohodka (sodna dodelitev dohodka), ki pripada drugi stranki, za plačilo zapadle in iztožljive preživnine, pri čemer je priznanje ali predaja neodvisna od rubeža.

Če vlagatelj zahteva priznanje zneskov ali pokojnin, sodnik določi, da je treba organ, pristojen za plačilo teh zneskov ali pokojnin ali za obdelavo ustreznih plačilnih list, uradno obvestiti, da mora priznani del zneskov ali pokojnin plačati neposredno vlagatelju. Če vlagatelj zahteva rubež dohodka, določi premoženje, za katerega velja ta rubež, sodnik pa določi, da se zarubi premoženje, ki je dovolj za poplačilo zapadle preživnine. V zvezi s tem se lahko zasliši druga stranka.

Na vrh straniNa vrh strani

Če se po določitvi rubeža pokaže, da zarubljeni dohodek ne zadošča, lahko vlagatelj določi drugo premoženje.

Če pa se pokaže, da je dohodek prevelik, mora vlagatelj po prejemu presežka vrniti ta presežen znesek drugi stranki. Prav tako lahko druga stranka zahteva, da se rubež omeji na del premoženja ali se prenese na drugo premoženje. To se lahko glede na okoliščine uporabi tudi, če se znesek preživnine spremeni med izvršilnim postopkom.

Če se premoženje proda zaradi plačila preživninskih terjatev, sodišče ne določi, da je treba presežek od izvršitve vrniti preživninskemu zavezancu, če ni zagotovljeno plačilo zapadle preživnine v znesku, za katerega sodnik meni, da je ustrezen v skladu z načelom pravičnosti, razen če je določena varščina ali drugo primerno jamstvo.

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine?

Če preživninski zavezanec ne more plačati preživnine za mladoletnika zaradi popolne finančne nezmožnosti (na primer zaradi brezposelnosti, bolezni, telesne nezmožnosti ali zasvojenosti z drogo), lahko plačila preživnine, dokler zavezanec ne izpolni pogojev za izpolnitev obveznosti, izvršuje Fundo de Garantia dos Alimentos Devidos a Menores [Jamstveni sklad za preživnino za mladoletnike], ki ga prek posebnega računa upravlja Instituto de Gestão Financeira da Segurança Social [Zavod socialne varnosti za finančno upravljanje]. Ta sklad plača preživnino, če tako določi pristojno sodišče, prek regionalnih centrov za socialno varnost na območju, na katerem prebiva mladoletnik.

Na vrh straniNa vrh strani

Pri izterjavi preživnine v tujini lahko v skladu z ustrezno konvencijo pomaga Direcção-Geral da Administração da Justiça (Generalni direktorat za pravosodje), ki je predajni organ in posredniška institucija.

Namen konvencije je pomagati preživninskemu upravičencu, ki je na ozemlju ene od pogodbenic, da dobi preživnino, do katere je upravičen in mu jo dolguje druga oseba (zavezanec), za katero je pristojna druga pogodbenica.

Poleg tega je Portugalska sklenila s Francijo Konvencijo o pravnem sodelovanju na področju zaščite mladoletnikov, osrednji organ na Portugalskem za to konvencijo pa je Instituto de Reinserção Social [Zavod za ponovno socialno vključitev]. Namen te konvencije je zaščititi mladoletnike, ki so državljani ene od teh držav.

14. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plača preživnino v celoti ali delno, če je vlagatelj na Portugalskem in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi?

Preživnino za mladoletnike, ki prebivajo na Portugalskem, plača Fundo de Garantia dos Alimentos Devidos a Menores [Jamstveni sklad za preživnino za mladoletnike], če je ne more plačati preživninski zavezanec ali če ni mogoče izvršiti preživnine ter je neto dohodek mladoletnika nižji od nacionalne minimalne plače in ne dobi dodatnega dohodka od druge osebe, ki ima pravico do njegovega varstva in vzgoje.

Druge navedene organizacije so pomembne pri postopku izterjave preživnine, vendar ne morejo nadomestiti zavezanca.

15. Ali lahko na Portugalskem vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni)?

V zvezi s tem glejte odgovor na prejšnji dve vprašanji.

Na vrh straniNa vrh strani

16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

V skladu s Konvencijo o izterjavi preživnine v tujini je predajni organ in posredniška institucija na Portugalskem:

Direcção-Geral da Administração da Justiça,

Av. 5 de Outubro, n.º 125,

P - 1069-044 Lisbon,

Telefon: +351 21 790 36 00,

Telefaks: + 351 21 790 36 98/9,

E-pošta: correio@dgsj.pt.

V skladu s sporazumom, sklenjenim med Vlado Portugalske in Vlado Francije, je osrednji organ:

Instituto de Reinserção Social,

Av. Almirante Reis, n.º 101,

P - 1150-013 Lisbon,

Telefon: + 351 21 317 61 00,

Telefaks: + 351 21 317 61 71

E-pošta:  irs@irsocial.mj.pt.

17. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju?

Če je preživninski upravičenec na ozemlju pogodbenice Konvencije o izterjavi preživnine v tujini in je za preživninskega zavezanca pristojna druga pogodbenica, lahko preživninski upravičenec pošlje zahtevo predajnemu organu države, v kateri je zavezanec, če želi od njega dobiti preživnino.

Če je torej preživninski upravičenec v eni od držav pogodbenic, preživninski zavezanec pa na Portugalskem, Generalni direktorat za pravosodje kot posredniška institucija po pooblastilu preživninskega upravičenca sprejme vse ukrepe, ki so primerni za zagotovitev izterjave preživnine v imenu upravičenca. Poleg tega se lahko pogaja z zavezancem, po potrebi vloži ali nadaljuje tožbo za izterjavo preživnine ter zahteva tudi izvršitev kakršne koli odločbe, odredbe ali drugega pravnega akta.

V skladu s Konvencijo o pravnem sodelovanju na področju zaščite mladoletnikov, ki sta jo sklenili Portugalska in Francija, lahko Instituto de Reinserção Social (kot osrednji organ Portugalske) zahteva od ustreznih sodnih organov, da čim prej ukrepajo prek državnega tožilstva pri pristojnem sodišču ter da razglasijo odločbo o preživninski obveznosti za izvršljivo.

V skladu z določbami notranjega prava osrednji organi posredujejo zahteve za izvršitev odločb, ki so razglašene za izvršljive, od ustreznih pristojnih organov pa se zahteva, da ukrepajo v zvezi s tem.

18. Ali se vlagatelj lahko na organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) na Portugalskem obrne neposredno?

Da. Za posebej določene namene vlagatelj ne potrebuje posrednika.

19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

Glejte odgovor na vprašanje 16.

20. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju?

Glejte odgovor na vprašanje 17.

Nadaljnje informacije

Nadaljnje informacije so na voljo na naslednjih spletnih straneh:

  • Vrhovno sodišče English - français - português;
  • Ustavno sodišče português;
  • Ministrstvo za pravosodje English - português;
  • Pritožbeno sodišče v Lizboni português;
  • Pritožbeno sodišče v Coimbri português;
  • Pritožbeno sodišče v Évori English - français - português;
  • Pritožbeno sodišče v Oportu português;
  • Državno tožilstvo português;
  • Socialna varnost English - português;
  • Instituto de Reinserção Social English - português [Zavod za ponovno socialno vključitev];
  • Generalni direktorat za pravosodje português (med drugim zagotavlja informacije o stikih s sodišči in njihovo krajevno pristojnostjo ter dostop do strani sodnih uradnikov);
  • Urad za zakonodajno politiko in načrtovanje English - português Ministrstva za pravosodje;
  • Oddelek za javne registre in notariat português;
  • Združenje državnih tožilcev português;
  • Odvetniška zbornica português;
  • Spletna zakonodajna zbirka podatkov português (vključuje zakone in akte, objavljene v seriji I Uradnega lista Portugalske od 1. januarja 1970; omogoča prost dostop do zakonodaje, objavljene v seriji I od 1. januarja 2000).

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Portugalska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 28-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo