Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Poljska

Zadnja sprememba: 18-03-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Poljska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj po pravu Poljske pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“? Kdo je upravičen do preživnine? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Poljske? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Poljske, katero pravo bo uporabilo sodišče Poljske (če sta vlagatelj in preživninski zavezanec na Poljskem)? 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče? 5.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine? 13.
14. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plačajo preživnino v celoti ali delno? 14.
15. Ali lahko na Poljskem vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), če je vlagatelj na Poljskem in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi? 15.
16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 16.
17. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju? 17.
18. Ali se vlagatelj lahko na organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) na Poljskem obrne neposredno, če je vlagatelj v drugi državi in preživninski zavezanec na Poljskem? 18.
19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 19.
20. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju? 20.

 

1. Kaj po pravu Poljske pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“? Kdo je upravičen do preživnine?

V skladu s členom 128 Zakonika o družini in skrbništvu je preživninska obveznost zahteva, da krvni sorodnik v ravni vrsti ali brat ali sestra zagotovi sredstva za preživljanje (vključno z oblačili, hrano, nastanitvijo, gorivom in zdravili) in po potrebi tudi za vzgojo (vključno s skrbjo za telesni in intelektualni razvoj ter zagotavljanjem dostopa do izobraževanja in kulture).

Preživnina je podpora v denarni obliki ali v naravi in v primeru otrok vključuje tudi osebno prizadevanje za njihovo vzgojo in delo v skupnem domu v skladu s preživninsko obveznostjo.

Zahtevek za preživnino je pravica osebe, da od druge osebe zahteva izpolnitev preživninske obveznosti.

V skladu s splošnim načelom temelji preživninska obveznost na različnih vrstah družinskega razmerja. V skladu spravom Poljske obstaja več vrst preživninske obveznosti glede na vrsto družinskega razmerja:

  1. preživninska obveznost do krvnih sorodnikov in posebna skupina preživninske obveznosti do otroka: do preživnine so upravičeni le krvni sorodniki, ki imajo materialne težave. Vendar morajo starši preživljati otroke, ki se še ne morejo preživljati sami, razen če zadoščajo prihodki od otrokovega premoženja za njegovo preživljanje in vzgojo. Otroci niso več upravičeni do preživnine, ko dopolnijo osemnajst let, razen če se želijo še naprej izobraževati in njihovi dosežki opravičujejo takšno izbiro. Poleg tega staršem ni treba več preživljati otroka, ki je dopolnil osemnajst let in, čeprav je pripravljen na delo, nadaljuje izobraževanje, vendar ga potem opusti, ne napreduje dovolj, ima nezadostne ocene in ne opravlja izpitov v določenih rokih ter zato ne dokonča študija v času, predvidenem za njegov študijski program;
  2. preživninska obveznost, ki temelji na posvojitvi: če vpliva posvojitev le na razmerje med posvojiteljem in posvojencem, ima preživninska obveznost posvojitelja do posvojenca prednost pred preživninsko obveznostjo posvojenčevih prednikov in bratov ali sester, saj je preživninska obveznost prednikov in bratov ali sester zadnja možnost. V zvezi z drugimi vprašanji veljajo za posvojenca načela iz točke 1;
  3. preživninska obveznost do oseb v svaštvu (mačeha, očim, pastorki): do preživnine so upravičene le osebe, ki imajo materialne težave, in le če bi bila določitev preživninske obveznosti v posameznih okoliščinah v skladu s splošno sprejetimi družbenimi pravili. V skladu s poljsko zakonodajo in sodno prakso pomenijo „materialne težave“, da oseba ne more svojih razumnih potreb izpolniti z lastnimi sredstvi in lastnim prizadevanjem;
  4. preživninska obveznost do zakonca med zakonsko zvezo: v skladu s členom 27 Zakonika o družini in skrbništvu lahko družinski člani zahtevajo izpolnitev pravice do „enake življenjske ravni“ za vse družinske člane;
  5. preživninska obveznost do zakonca po prenehanju zakonske zveze: če je za nevzdržnost zakonske zveze odgovoren le eden od zakoncev in se zaradi razveze zakonske zveze bistveno poslabša materialni položaj drugega zakonca, drugi zakonec lahko zahteva izpolnitev svojih razumnih potreb, čeprav nima materialnih težav. V drugih primerih lahko zakonec, ki ima materialne težave, zahteva od nekdanjega zakonca preživnino za izpolnitev svojih razumnih potreb glede na možnost ustvarjanja dohodka in finančni položaj nekdanjega zakonca. Preživninska obveznost do zakonca preneha, ko sklene novo zakonsko zvezo. Kadar pa mora preživninsko obveznost izpolnjevati razvezani zakonec, ki ni bil odgovoren za nevzdržnost zakonske zveze, preživninska obveznost preneha pet let po izdaji odločbe o razvezi zakonske zveze, razen če sodišče odloči, da se petletno obdobje podaljša na zahtevo zakonca, upravičenega do preživnine, in zaradi izjemnih okoliščin;
  6. preživninska obveznost očeta zunajzakonskega otroka do otrokove matere: oče, ki ni materin mož, mora v skladu s svojim položajem prispevati za stroške, povezane z nosečnostjo in porodom, in tri mesece za stroške preživljanja za mati v obdobju poroda. Če obstajajo nujni razlogi, mati lahko zahteva, da prispeva za stroške preživljanja več kot tri mesece.

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Osnovni pogoj za preživninsko obveznost staršev do otroka je, da se otrok ne more preživljati sam. Za več informacij glejte točko 1.1.

Na vrh straniNa vrh strani

3. V katerih primerih se uporablja pravo Poljske?

Vprašanje prava, ki se uporablja, urejajo na Poljskem Zakon o mednarodnem zasebnem pravu z dne 12. novembra 1965, Konvencija o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (Convention on the Law Applicable to Maintenance Obligations), podpisana v Haagu 2. oktobra 1973, in dvostranski sporazumi z Avstrijo, Bolgarijo, Belorusijo, Kubo, Češko republiko, Slovaško, Estonijo, Francijo, Madžarsko, Litvo, Latvijo, Severno Korejo, Romunijo, Rusijo, Ukrajino in Vietnam (za informacije o teh sporazumih glejte spletno stran Ministrstva za pravosodje Poljske: www.ms.gov.pl polski).

Razen če določajo konvencija ali določbe dvostranskih sporazumov drugače, zahtevke za preživnino do krvnih sorodnikov ali očima ali mačehe in pastorkov ureja pravo države, katere državljan je preživninski upravičenec. Zato se, kadar je zadevna oseba poljski državljan, uporablja pravo Poljske.

4. Če ni mogoče uporabiti prava Poljske, katero pravo bo uporabilo sodišče Poljske (če sta vlagatelj in preživninski zavezanec na Poljskem)?

Kraj prebivališča ali stalnega prebivališča strank ne vpliva na izbiro prava, ki se uporablja. Edini dejavnik je državljanstvo vlagatelja. Glejte točko 3.

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče?

Izpolnitev preživninske obveznosti se lahko doseže s:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. prostovoljno izpolnitvijo preživninske obveznosti,
  2. sklenitvijo sporazuma o obveznostih med strankama ali,
  3. zahtevkom za preživnino, ki se vloži na sodišču, če preživninski zavezanec ne izpolni svoje obveznosti.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Zahtevek za preživnino lahko v imenu preživninskega upravičenca vložijo:

  • zastopnik, ki je lahko poleg odvetnika tudi eden od staršev, zakonec, brat ali sestra, prednik ali posvojenec ali posvojitelj preživninskega zavezanca;
  • zastopnik lokalnega organa za socialno pomoč [v skladu z Zakonom o socialni pomoči z dne 12. marca 2004 (Dziennik Ustaw, 2004, št. 64, točka 593), med katere spada vodja lokalnega centra za socialno pomoč [gmina] ali območnega centra za pomoč družinam [powiat];
  • zastopnik občinske organizacije, ki se ukvarja s pomočjo družinam [seznam takšnih organizacij je v uredbi ministra za pravosodje z dne 10. novembra 2000 (Dziennik Ustaw, 2002, št. 100, točka 1080)];
  • državni tožilec, če je to primerno zaradi ohranitve pravne države in javnega interesa.

Mladoletnike, ki so upravičeni do preživnine, zastopa njihov zakoniti zastopnik.

Zahtevka ne more vložiti bližnji znanec upravičenca, razen če je eden od zgoraj navedenih oseb.

7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

V skladu z Zakonikom o civilnih postopkih je pristojno okrajno sodišče. Pristojnost se določi glede na kraj prebivališča vlagatelja ali toženca.

Na vrh straniNa vrh strani

Informacije o pristojnem sodišču v posamezni zadevi lahko zagotovijo tudi odvetniške pisarne in osebe iz točke 15 in so na voljo v Evropskem pravosodnem atlasu na spletni strani Komisije:

http://ec.europa.eu/justice_home/judicialatlascivil/html/index_sl.htm.

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)?

Zastopanje odvetnika v zadevah v zvezi s preživnino ni obvezno. Vlagatelj se lahko odloči, da bo opravljal dejanja v svojem imenu ali prek poklicnega posrednika.

Za več informacij o možnost, da lahko sodišče imenuje odvetnika, ki zastopa preživninskega upravičenca, glejte točko 9.

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Po pravu Poljske je oseba, ki zahteva izvršitev zahtevka za preživnino, oproščena plačila sodnih stroškov. Oprostitev je popolna, kar pomeni, da zadevna oseba ne plača sodnih stroškov, stroškov pritožbe ali izvršitve.

Poleg tega lahko oseba, ki je oproščena plačila sodnih stroškov, vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki odvetnika, ki ga imenuje sodišče. Če odobri sodišče njeno prošnjo za imenovanje odvetnika, honorar odvetnika plača nasprotna stranka. Če je zadevna stranka neuspešna, stroške za odvetnika plača državna zakladnica.

Na vrh straniNa vrh strani

Te pravice državljanov držav članic ureja Zakon o pravici do pomoči v civilnih postopkih, ki potekajo v državah članicah Evropske unije. Več informacij o tem zakonu je v informativnem gradivu o pravni pomoči na Poljskem.

10. Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

Višina preživnine je odvisna od možnosti pridobivanja dohodka in finančne sposobnosti zavezanca ter razumnih potreb vlagatelja. Razumne potrebe vključujejo vse, kar potrebuje vlagatelj za preživetje ne le v materialnem smislu, ampak tudi drugače (kulturni in duhovni vidik). Potrebe mladoletnikov vključujejo stroške za njihovo vzgojo. Pri oceni možnosti pridobivanja dohodka in finančne sposobnosti preživninskega zavezanca se ne upošteva dejanski dohodek, ampak dohodek, ki bi ga lahko zavezanec dobil, če bi popolnoma izkoristil svoje možnosti za zaslužek.

Če se spremenijo okoliščine, se lahko zahteva sprememba sodne odločbe ali sporazuma o preživnini. Takšno spremembo lahko zahteva katera koli stranka v preživninskem razmerju. Glede na okoliščine lahko zahteva razveljavitev preživninske obveznosti ali povečanje ali zmanjšanje zneska preživnine. Pogoja za spremembo višine preživnine sta povečanje ali zmanjšanje razumnih potreb preživninskega upravičenca ali možnosti preživninskega zavezanca za pridobivanje dohodka.

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnino mora plačati oseba, ki je v izvršljivi [sodni] odločbi imenovana kot preživninski zavezanec. Stroške preživninske obveznosti krije načeloma le preživninski zavezanec. Če ne plača prostovoljno, preživninski upravičenec lahko pri pristojnem izvršilnem organu zahteva izvršitev. Izvršitev se lahko začne po uradni dolžnosti na zahtevo sodišča prve stopnje, ki je izdalo odločbo o višini preživnine. Poleg tega lahko preživninski upravičenec predloži izvršljivo odločbo na delovnem mestu preživninskega zavezanca ali ustanovi, ki izplačuje preživninskemu zavezancu pokojnino, ter zahteva, da se dolgovana preživnina odšteje od zneskov, ki se izplačajo preživninskemu zavezancu. Ta zahteva je za plačilno agencijo zavezujoča.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno?

Če preživninski zavezanec ne izpolni preživninske obveznosti prostovoljno, se ga lahko k temu prisili. Glejte točko 11.

Neplačevanje preživnine je v skladu s Kazenskim zakonikom tudi kaznivo dejanje, za katerega se lahko izreče denarna kazen, ukrepi brez odvzema prostosti ali zaporna kazen do dveh let.

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine?

Kot je navedeno v točki 6, zahtevek za dodelitev preživnine lahko v imenu preživninskega upravičenca predložijo tudi nekatere občinske organizacije, zastopniki lokalnega organa za socialno pomoč in včasih tudi državni tožilec. Poleg tega lahko te organizacije in osebe pomagajo vlagatelju tako, da sodelujejo v postopku za preživnino, ki poteka. Njihova vloga pri tem je pomagati preživninskemu upravičencu pri tožbi na sodišču.

14. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plačajo preživnino v celoti ali delno?

Ne, tega ne more storiti nobena organizacija ali organ.

Vendar Zakon o postopku zoper preživninske zavezance in predplačilih preživnine z dne 22. aprila 2005, ki je začel veljati 1. septembra 2005, določa, da lahko lokalni urad [gmina] in center za socialno pomoč dodelita pravico do „predplačila preživnine“, če ni mogoče izvršiti odločbe o preživnini, ki jo je izdalo sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

Predplačilo lahko zahtevajo le v Zakonu določene osebe. Predplačila preživnine izplača vodja lokalnega organa ali župan glede na kraj prebivališča preživninskega upravičenca in ne smejo presegati zneska preživnine, ki ga je določilo sodišče, ali zneskov iz Zakona. Vlagatelji so upravičeni do predplačil v znesku preživnine, ki jo je določilo sodišče, vendar ni bila plačana.

Če pa živi upravičenec do predplačila preživnine v ustanovi, ki zagotavlja celovito oskrbo (npr. centru za socialno pomoč, otroškem domu, prevzgojnem zavodu ali pod skrbništvom), ali rejniški družini ali če je sklenil zakonsko zvezo ali ima otroka ali je upravičen do gospodinjskega dohodka, se mu predplačilo ne dodeli.

Zadevni zakon se uporablja le, če prebiva preživninski upravičenec na Poljskem.

15. Ali lahko na Poljskem vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), če je vlagatelj na Poljskem in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi?

Če živi preživninski zavezanec v tujini, preživninski upravičenec pa na Poljskem, okrožno sodišče [Sąd Okręgowy], pristojno glede na kraj prebivališča preživninskega upravičenca, pomaga preživninskemu upravičencu pripraviti zahtevek za preživnino tako, da mu zagotovi vse potrebne informacije in pomoč pri izpolnjevanju dokumentov ter preveri, da je zahtevek formalno pravilen.

16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

Naziv sodišča

Naslov

Področna koda

Telefon

Telefaks

Centrala

Predsednik

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Białystoku

ul. M.C.Skłodowskiej 1

15-950 Białystok

085

742-04-41

745-91-00

745-92-00

745-92-17

742-46-40

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Bielskem-Białi

ul. Cieszyńska 10

43-300 Bielsko-Biała

033

499-04-99

499-03-16

499-03-18

812-39-15

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Bydgoszczu

ul. Wały Jagiellońskie 2

85-128 Bydgoszcz

052

325-31-00

325-31-04

321-31-01

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Częstochowi

ul. Dąbrowskiego 23/35

42-200 Częstochowa

034

324-50-15

324-16-80

324-16-80

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Elblągu

Pl. Konstytucji 1

82-300 Elbląg

055

611-22-00

611-22-07

611-22-15

611-22-17

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Glivicah

ul. Kosciuszki 15

44-100 Gliwice

032

338-02-00

338-01-01

338-01-02

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Gdańsku

ul. Nowe Ogrody 30/34

80-958 Gdańsk

058

321-31-99

321-31-00

321-31-01

321-31-04

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Gorzówu Wielkopolskem

ul. Mieszka I 33

66-400 Gorzów Wielkopolski

095

722-42-80

do 85

720-28-07

720-28-07

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Jeleniji Góri

ul. Wojska Polskiego 56

58-500 Jelenia Góra

075

641-51-00

752-24-34

641-51-51

752-51-13

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Kaliszu

Al. Wolnosci 13

62-800 Kalisz

062

765-77-00

765-77-64

757-37-04

765-78-50

757-49-36

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Katovicah

ul. Andrzeja 16/18

40-957 Katowice

032

251-14-21

251-40-91

251-69-83

251-67-28

251-69-83

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Kielcah

ul. Seminaryjska 12

25-372 Kielce

041

340-23-00

344-59-45

344-49-23

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Koninu

ul. Energetyka 5

62-510 Konin

063

242-30-22

242-38-16

242-65-69

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Koszalinu

ul. Waryńskiego 7

75-541 Koszalin

094

-

342-50-71

342-88-04

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Krakovu

ul. Przy Rondzie 7

31-547 Kraków

012

619-50-00

619-58-00

619-58-22

619-57-77

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Krosnem

ul. Sienkiewicza 12

38-400 Krosno

013

436-84-78

436-85-49

432-05-70

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Legnici

ul. Złotoryjska 40

59-220 Legnica

076

722-59-00

722-59-11

722-59-12

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Lublinu

ul. Krakowskie Przedmiescie 43

20-076 Lublin

081

535-91-00

do 10

532-08-40

532-99-95

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Łomżi

ul. Dworna 16

18-400 Łomża

086

216-62-81

216-38-07

216-67-53

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Łódźu

Pl. Dąbrowskiego 5

90-921 Łódź

042

677-89-00

677-89-99

677-89-91

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Nowym Sączu

ul. Pijarska 3

33-300 Nowy Sącz

018

443-89-00

443-89-22

443-81-14

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Olsztynu

ul. Dąbrowszczaków 44

10-001 Olsztyn

089

523-02-30

523-01-85

527-30-48

527-76-95

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Opolah

siedziba tymczasowa

ul. Prószkowska 67

45-758 Opole

077

457-22-64

457-28-33

402-48-35

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Ostrołęki

ul. Kosciuszki 19

07-400 Ostrołęka

029

764-29-22

764-29-40

764-37-22

764-32-88

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Piotrkówu Trybunalskem

ul. J. Słowackiego 5

97-300 Piotrków Trybunalski

044

-

647-21-94

649-64-14

647-89-19

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Płocku

Pl. Narutowicza 4/6

09-404 Płock 6

024

262-52-44

268-85-84

268-85-79

262-25-26

262-25-26

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Poznańu

ul. Marcinkowskiego 32

60-967 Poznań

061

856-60-00

852-33-06

852-93-85

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Radomu

ul. Marszałka

J. Pilsudskiego 10

26-600 Radom

048

368-02-00

368-03-00

368-03-01

368-03-03

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Rzeszówu

Pl. Śreniawitów 3

35-959 Rzeszów

017

875-62-00

875-62-36

862-72-65

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Siedlcah

ul. Sądowa 2

08-110 Siedlce

025

632-52-35

do 39

632-62-11

632-61-98

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Sieradzu

Al. Zwycięstwa 1

98-200 Sieradz

043

827-13-20

827-12-87

827-10-14

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Słupsku

ul. Zamenhofa 7

76-200 Słupsk

059

842-20-41

do 44

842-83-25

842-83-01

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Suwałku

ul. L.Waryńskiego 45

16-400 Suwałki

087

563-13-30

563-13-01

563-13-03

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Szczecinu

ul. Kaszubska 42

70-952 Szczecin

091

448-00-02

448-96-36

448-99-15

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Świdnici

Pl. Grunwaldzki 14

58-100 Świdnica

074

851-83-00

851-82-46

851-82-70

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Tarnobrzegu

ul. Sienkiewicza 27

39-400 Tarnobrzeg

015

823-48-80 do 81

823-49-20

823-05-51

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Tarnówu

ul. J. Dąbrowskiego 27

33-100 Tarnów

014

632-74-00

632-75-00

621-16-38

621-34-74

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Toruńu

ul. Piekary 51

87-100 Toruń

056

610-56-00

610-56-04

655-57-06

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Varšavi

Al. Solidarnosci 127

00-951 Warszawa

022

620-03-71

620-13-57

620-13-57

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Włocławku

ul. Wojska Polskiego 22

87-800 Włocławek

054

411-62-00

411-62-05

411-62-05

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Wrocławu

ul. Sądowa 1

50-950 Wrocław

071

370-42-00

370-42-01

343-64-75

344-49-59

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Zamosću

ul. Akademicka 1

22-400 Zamosć

084

-

638-48-13

639-33-59

Sąd Okręgowy (okrožno sodišče)

v Zieloni Góri

Pl. Słowiański 1

65-958 Zielona Góra

068

-

322-01-40

322-01-41

17. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju?

Kadar je poljsko sodišče organ za pošiljanje v skladu z Newyorško konvencijo iz leta 1956 ali dvostranskim sporazumom, preživninskemu upravičencu zagotovi vse potrebne informacije, mu pomaga izpolniti potrebne dokumente, preveri, da je zahtevek formalno pravilen, in ga pošlje v tujino.

18. Ali se vlagatelj lahko na organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) na Poljskem obrne neposredno, če je vlagatelj v drugi državi in preživninski zavezanec na Poljskem?

Kadar dodeli preživnino sodišče in velja za zadevo Newyorška konvencija, vlagatelj, ki živi v tujini, lahko uporabi postopek iz te konvencije in vloži zahtevek pri pristojnem organu za pošiljanje v državi, v kateri živi.

Če živi vlagatelj v državi, s katero je Poljska sklenila dvostranski sporazum, se pomoč zagotovi v skladu z določbami zadevnega sporazuma. Ti sporazumi določajo praviloma neposredno predložitev zahtevka poljskemu sodišču ali predložitev temu sodišču prek sodišča v državi, v kateri je bila izdana odločba. V drugih primerih pošlje zahtevek osrednji državni organ, najpogosteje Ministrstvo za pravosodje.

19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

V zadevah, za katere se uporablja Newyorška konvencija, so pristojni organi za pošiljanje tujih držav navedeni v izjavah teh držav, ki so priložene h Konvenciji, objavljeni v internetu.

20. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju?

V zadevah, za katere se uporablja Newyorška konvencija, zagotovijo organi za pošiljanje tujih držav, ki so navedeni v izjavah, priloženih h Konvenciji, vlagatelju vse potrebne informacije, mu pomagajo izpolniti vse potrebne dokumente, preverijo, da je zahtevek formalno pravilen, in ga pošljejo zadevni državi.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Poljska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 18-03-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo