Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Nizozemska

Zadnja sprememba: 06-08-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Nizozemska

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Nizozemske? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Nizozemske? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Nizozemske, katero pravo bo uporabilo sodišče? 4.
5. Ali mora preživninski upravičenec zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče? 5.
5.A. Kako je mogoče vložiti zahtevek za preživnino pri tej organizaciji ali državnem organu (osrednjem ali lokalnem) in kateri postopki se uporabljajo? 5.A.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kateri so postopki? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče spremeni odločitev, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je treba sprožiti? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri pridobitvi preživnine? 13.
14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine? 14.
15. Ali lahko na Nizozemskem vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)? 15.
16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 16.
17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)? 17.
18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) na Nizozemskem obrne neposredno? 18.

 

1. Kaj pomeni „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Nizozemske?

Preživnina je obveznost, v skladu s katero je treba prispevati k življenjskim stroškom, ki jih ima preživninski upravičenec. Obveznost plačevanja preživnine izhaja iz krvne povezave in sorodstva ter (prejšnje) zakonske zveze. Primerljivi pogoji se uporabljajo za registrirana partnerstva.

Katere osebe morajo drugi osebi plačevati preživnino:
– starši svojim otrokom

Vsi starši morajo preživljati svoje otroke. To velja v času odraslosti otrok in v njihovem otroštvu. Preživninska obveznost velja za otroke do 21. leta starosti, ne glede na stopnjo njihovih potreb.

Za informacije o obveznosti staršev do svojih otrok glejte vprašanje 2.

– otroci svojim staršem

Otroci morajo preživljati svoje starše.

Preživninska obveznost velja le, če starši potrebujejo preživnino.

– razvezani zakonec drugemu zakoncu (nekdanji registrirani partnerji)

Preživninska obveznost, ki velja med zakoncema v času zakonske zveze, velja tudi po prenehanju zakonske zveze. Sodišče lahko v sodni odločbi o razvezi zakonske zveze ali v poznejši sodni odločbi dodeli preživnino, ki jo nekdanji zakonec na zahtevo plača drugemu nekdanjemu zakoncu, katerega dohodek ne zadostuje za kritje življenjskih stroškov (in za katerega ni mogoče razumno pričakovati, da si bo ta dohodek lahko zagotovil). Pri določitvi preživnine sodnik upošteva potrebe drugega nekdanjega zakonca in sredstva (finančna sredstva) prvega nekdanjega zakonca. Pomembni so lahko tudi dejavniki, ki niso povezani s finančnimi sredstvi, kot so trajanje zakonske zveze ali trajanje skupnega življenja. Če sodišče ne določi roka za preživninsko obveznost, preživninska obveznost preneha po 12 letih. Sodišče lahko na zahtevo nekdanjega zakonca, ki potrebuje preživnino, odobri podaljšanje tega roka, če je ta zakonec v veliki finančni stiski. Po krajši zakonski zvezi (ne daljši od 5 let), v kateri zakonca nista imela otrok, preživninska obveznost načeloma ne traja dlje, kot je trajala zakonska zveza.

Na vrh straniNa vrh strani

Zgoraj navedeno se uporablja tudi za preživnino med nekdanjimi registriranimi partnerji.

Nekdanja zakonca se lahko dogovorita o preživnini tudi zunaj sodišča. Dogovor je običajno vsebovan v sporazumu o razvezi zakonske zveze. V praksi sporazum običajno potrdi sodišče v sodni odločbi o razvezi zakonske zveze. Takšna potrditev pomeni večjo pravno varnost za preživninskega upravičenca.

drugi
zakonci/registrirani partnerji

Zakonci in registrirani partnerji morajo, razen v izjemnih okoliščinah, prispevati h gospodinjskim stroškom. Druge dogovore v zvezi s tem lahko sklenejo v predporočni ali partnerski pogodbi.

biološki oče/življenjski partner matere

Biološki oče otroka mora zagotavljati preživnino za otroka, katerega oče je (vendar ga ne prizna), dokler med otrokom in tem moškim ali katerim koli drugim moškim ne obstaja pravno družinsko razmerje (z drugimi besedami, dokler ne obstaja pravno določen oče).

Enaka obveznost velja tudi za življenjskega partnerja matere, ki je privolil v dejanje, s katerim bi lahko bil spočet otrok.

Skupna pravica do varstva in vzgoje otroka

Oseba, ki ni eden od staršev ter ima skupaj z enim od staršev pravico do varstva in vzgoje, ima do otroka preživninsko obveznost (člen 1:253 in naslednji Civilnega zakonika). Preživninska obveznost velja do enaindvajsetega rojstnega dne otroka, ko pravica do varstva in vzgoje preneha zaradi polnoletnosti otroka.

V katerih primerih?

Obveznost plačevanja preživnine na splošno velja le, če preživninski upravičenec potrebuje preživnino. Če ima oseba nezadosten dohodek, da bi lahko skrbela zase, in ni mogoče razumno pričakovati, da ga bo lahko zagotovila, velja, da potrebuje preživnino.

Na vrh straniNa vrh strani

Izjema od tega pravila je v primeru preživninske obveznosti staršev in bioloških očetov do svojih mladoletnih otrok in mlajših odraslih otrok (do 21. leta starosti). V teh primerih preživninska obveznost velja, tudi če upravičenci ne potrebujejo preživnine.

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

V primeru otrok, mlajših od 18 let (mladoletni otroci), morajo starši plačevati stroške nege in vzgoje. Sem spadajo življenjski stroški in drugi stroški, povezani z vzgojo otroka, kot so izobraževanje in dejavnosti v prostem času. Starši morajo plačevati stroške nege in vzgoje v skladu s svojimi sredstvi. To velja, tudi če ima otrok lastna sredstva in/ali dohodek.

Starši morajo otrokom, ki so stari 18, 19 in 20 let („mlajši odrasli“), plačevati življenjske stroške in stroške izobraževanja. Za življenjske stroške in stroške izobraževanja se šteje, da pomenijo enako kot stroški nege in vzgoje v otroštvu. Ta preživninska obveznost ni odvisna od potrebe preživninskega upravičenca.

Podaljšana preživninska obveznost je mogoča tudi za to skupino otrok, čeprav imajo lasten dohodek iz zaposlitve ali lastna finančna sredstva ali pa če so poročeni. Vseeno se na podlagi morebitnega dohodka otroka določi njegova potreba za prejemanje preživnine.

V primeru otrok, ki so dopolnili 21 let, in starejših otrok morajo starši plačevati preživnino, le če jo otrok potrebuje in če ne more skrbeti zase. Če je otrok na primer fizično ali duševno prizadet. 

3. V katerih primerih se uporablja pravo Nizozemske?

Uporabno pravo v zvezi z določitvijo preživninske obveznosti se določi v skladu z mednarodnim zasebnim pravom Nizozemske na podlagi napotitvenih pravil Haaške konvencije o preživninskih obveznostih (uporabno pravo) iz leta 1973 (Trb. 1974, 86). Podrobnosti o tej konvenciji so na voljo na spletni strani Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu English - français:

Na vrh straniNa vrh strani

V skladu s to pogodbo sodišče na Nizozemskem uporabi pravo Nizozemske:

  • če imata preživninski zavezanec in preživninski upravičenec državljanstvo Nizozemske ter če ima preživninski zavezanec običajno prebivališče na Nizozemskem;
  • če ima preživninski upravičenec običajno prebivališče na Nizozemskem;
  • če pravo države običajnega prebivališča preživninskega upravičenca zunaj Nizozemske ne predvideva dodelitve preživnine preživninskemu upravičencu ter imata preživninski zavezanec in preživninski upravičenec državljanstvo Nizozemske;
  • če niti pravo države običajnega prebivališča preživninskega upravičenca zunaj Nizozemske niti pravo državljanstva, ki ni nizozemsko, ki je skupno preživninskemu zavezancu in preživninskemu upravičencu ne predvidevata dodelitve preživnine preživninskemu upravičencu;
  • v primeru preživnine med nekdanjima zakoncema, če se pravo Nizozemske uporablja za razvezo zakonske zveze.

4. Če ni mogoče uporabiti prava Nizozemske, katero pravo bo uporabilo sodišče?

Sodišče na Nizozemskem bo v takšnem primeru načeloma uporabilo tuje pravo običajnega prebivališča preživninskega upravičenca. Če to pravo ne predvideva preživnine, bo sodišče Nizozemske uporabilo običajno nacionalno pravo preživninskega upravičenca in preživninskega zavezanca.

V primeru razveze zakonske zveze se pravo, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, uporablja tudi za preživninsko obveznost do nekdanjega zakonca.

5. Ali mora preživninski upravičenec zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče?

Znesek, ki ga mora plačati preživninski zavezanec, lahko določita stranki sami v sporazumu ali pa se določi s sodno odločbo. V postopku razveze zakonske zveze se od sodišča pogosto zahteva, da odloči o preživnini za nekdanjega zakonca ali preživnini za otroka.

Na vrh straniNa vrh strani

5.A. Kako je mogoče vložiti zahtevek za preživnino pri tej organizaciji ali državnem organu (osrednjem ali lokalnem) in kateri postopki se uporabljajo?

Če je treba preživnino določiti z odločbo sodišča, se uporablja naslednji postopek:

Sodni postopek za določitev, spremembo ali prenehanje preživnine se začne z vložitvijo zahtevka. Zahtevek sestavi odvetnik. Razen tega odvetnik zastopa preživninskega upravičenca na sodni obravnavi. V zahtevku je treba navesti priimek, ime, datum rojstva in naslov preživninskega upravičenca ter priimek, ime, datum rojstva in naslov preživninskega zavezanca. Navesti je treba tudi razloge za določitev, spremembo ali prenehanje preživnine. Ob vložitvi zahtevka pri sodni pisarni se predložijo, če je to potrebno, dokumenti, ki dokazujejo informacije, navedene v zahtevku. V zadevah v zvezi s preživnino vključujejo ti dokumenti zlasti dokumente o finančnem položaju, kot so finančna poročila za davčne namene, plačilne liste, izračuni potreb in finančnih sredstev. Odvetnik pošlje zahtevek sodni pisarni pri pristojnem sodišču. Sodna pisarna (načeloma) pošlje izvod zahtevka skupaj z ustreznimi spremnimi dokumenti zadevni stranki, tj. preživninskemu zavezancu v zadevah v zvezi s preživnino. Ta bo potem pozvan na sodno obravnavo.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Ne: zahtevek mora vložiti odvetnik preživninskega upravičenca. Preživninski upravičenci ne smejo vložiti zahtevka brez odvetnika.

Mladoletnega otroka zastopa njegov pravni zastopnik (običajno eden od staršev).

Na vrh straniNa vrh strani

7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Razlikovati je treba med mednarodno sodno pristojnostjo (Ali je pristojno sodišče na Nizozemskem?) in notranjo sodno pristojnostjo (Katero sodišče na Nizozemskem je pristojno?).

V zvezi z mednarodno sodno pristojnostjo sodišč na Nizozemskem se v okviru Evropske unije uporablja tako imenovana Uredba „Bruselj I“. Ta uredba vsebuje pravila o pristojnosti sodišč v zvezi z zahtevki za preživnino.

V skladu s členom 2 Uredbe preživninski upravičenec (vlagatelj) načeloma pozove preživninskega zavezanca (toženca), ki prebiva na Nizozemskem, da nastopi pred sodiščem na Nizozemskem.

Uredba „Bruselj I“ vsebuje tudi nadomestno pravno pravilo v zvezi s preživninskimi obveznostmi. Člen 5(2) določa, da je lahko toženec, ki prebiva na ozemlju ene države članice, pozvan, da nastopi v drugi državi članici:

  • pred sodiščem v kraju, kjer ima preživninski upravičenec stalno prebivališče ali običajno prebivališče,
  • ali, če je to dodatna zahteva, povezana z zahtevkom o osebnem stanju po družinskem pravu, tj. pri sodniku sodišča za razvezo zakonske zveze ali na primer sodniku, ki odloča o posvojitvi, pred sodiščem, ki je za to pristojno, razen če ta pristojnost ne temelji na državljanstvu ene od strank.

Pododstavek a pomeni, da lahko preživninski upravičenec, ki prebiva na Nizozemskem, pozove na primer preživninskega zavezanca, ki prebiva v Franciji, da nastopi pred sodiščem na Nizozemskem, ki je mednarodno pristojno v skladu s členom 5(2). Pristojno je sodišče v kraju prebivališča vlagatelja.

Na vrh straniNa vrh strani

V zvezi z mednarodno sodno pristojnostjo sodišč na Nizozemskem zunaj Evropske unije se uporabljajo naslednja pravila. Če toženec (ki je lahko upravičenec ali zavezanec) prebiva zunaj Evropske unije, se ne uporablja navedena uredba „Bruselj I“ in pristojnost sodišča na Nizozemskem izhaja iz Zakonika o civilnem postopku. V skladu s tem lahko sodišče za razvezo zakonske zveze na Nizozemskem sprejme začasno ureditev v zvezi z razvezo zakonske zveze ali dopolnilne ukrepe, kot so preživnina ali nadaljnja uporaba prebivališča zakoncev. Sodišče na Nizozemskem je pristojno tudi za odločanje o samostojnem zahtevku za preživnino, če vlagatelj ali ena ali več strank, navedenih v zahtevku, prebiva(jo) na Nizozemskem ali če je zadeva kako drugače dovolj povezana s sodno pristojnostjo Nizozemske, če stranke kot pristojno sodišče izberejo sodišče na Nizozemskem ali če zadevna stranka nastopi v postopku in ne ugovarja pristojnosti sodišča.

V zvezi z notranjo sodno pristojnostjo sodišč na Nizozemskem obstaja pravilo o vrsti pristojnega sodišča (sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče, Vrhovno sodišče Nizozemske), v skladu s katerim je v zadevah v zvezi s preživnino pristojno sodišče prve stopnje. Katero sodišče prve stopnje je pristojno, določa Zakonik o civilnem postopku. Pristojno je sodišče prve stopnje v kraju prebivališča vlagatelja (enega od vlagateljev) ali ene od zadevnih strank, navedenih v zahtevku, če pa kraj prebivališča ene od teh strank ni znan, je pristojno sodišče v kraju dejanskega prebivališča ene od njih.

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kateri so postopki?

Zahtevek za določitev, spremembo ali prenehanje preživnine mora vložiti odvetnik. Odvetnik zastopa vlagatelja na obravnavi. Imena in naslovi odvetnikov so na voljo na spletni strani nacionalne odvetniške zbornice English - Nederlands.

Na vrh straniNa vrh strani

Obstaja tudi „Združenje odvetnikov s področja družinskih zadev in mediatorjev pri razvezi zakonske zveze“, katerega člani so med drugim specializirani za zadeve v zvezi z razvezo zakonske zveze in preživninami. Njihovo področje specializacije je tudi mediacija pri razvezi zakonske zveze in druge s tem povezane zadeve.

Informacije so na voljo na spletni strani VFAS-Advocaten: na voljo je v nizozemščini Nederlands in angleščini English.

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

V sodnem postopku je treba prispevati za stroške, ki so povezani z zagotavljanjem sodnega varstva. To je sodna taksa. Razen tega je treba plačati tudi odvetniške honorarje in takse za sodne izvršitelje.

Če stranka v sporu ne more plačati (celotnih) stroškov za odvetnika, lahko v nekaterih okoliščinah izpolnjuje pogoje za pravno pomoč (glejte tudi spletno stran Pravna pomoč). To je znano kot „zadeva za pravno pomoč“. Država plača del stroškov, stranka v sporu pa „osebni prispevek“. Višina „osebnega prispevka“ je odvisna od dohodka in finančnih sredstev stranke v sporu. Pravno pomoč dodeli Svet za pravno pomoč. Stranka v sporu mora vložiti vlogo za pravno pomoč pri Svetu na območju sodne pristojnosti (tj. sodna pristojnost pritožbenega sodišča) pisarne odvetnika. V praksi vlogo pogosto vloži odvetnik, če je stranka pri njem poiskala pomoč, preden je vložila vlogo za pravno pomoč.

Na vrh straniNa vrh strani

Razen tega je treba predložiti tudi „potrdilo o nezadostnih sredstvih“ (na voljo je pri občinskih organih v kraju prebivališča). Potrdilo je treba poslati skupaj z vlogo Svetu za pravno pomoč, ki preveri, ali je stranka upravičena do pravne pomoči. Če je upravičena, Svet izda dokazilo o upravičenosti do pravne pomoči. V takšnih primerih se zniža tudi sodna taksa.

Upravičenost do pravne pomoči velja tudi za čezmejne spore, tj. če vlagatelj prebiva zunaj Nizozemske. To je določeno v evropski direktivi o čezmejni pravni pomoči. Pravna pomoč se lahko zahteva, s sklicevanjem na člene 23A do vključno člena 23K Zakona o pravni pomoči, prek Sveta za pravno pomoč v Haagu, pri čemer je treba uporabiti obrazec, ki je priložen tej direktivi in je enak za vse države članice.

Če je potrebno, lahko Svet za pravno pomoč Nederlands pomaga pri izbiri odvetnika. Naslov Sveta je naveden v odgovoru na vprašanje 16.

10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče spremeni odločitev, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

Pri odločanju sodišče upošteva potrebe osebe, ki zahteva ali prejema preživnino, ter sredstva (finančna sredstva) osebe, ki mora plačati preživnino ali jo plačuje.

Na vrh straniNa vrh strani

Potrebe in sredstva sta relativna pojma. Sodišče je do določene stopnje svobodno pri odločanju o tem glede na okoliščine posamezne zadeve.

Sodstvo je pripravilo smernice, tako imenovane standarde Trema (glejte: De Rechspraak English - Nederlands). Ti standardi niso zavezujoči za sodišča.

Pri odločanju sodišča so pomembni naslednji dohodki in odhodki:

  • dohodek iz zaposlitve,
  • dohodek iz dodatne zaposlitve,
  • študijska podpora,
  • drugi prejemki,
  • pokojnina,
  • dohodek iz (pod)najema,
  • obresti in drugi dohodki iz premoženja,
  • prispevki za gospodinjstvo drugih oseb, s katerimi zadevna oseba vodi skupno gospodinjstvo,
  • obstoječe možnosti za povečanje dohodka (sposobnost ustvarjanja zaslužka),
  • poročila o premoženju,
  • plačila najemnin,
  • odplačila in obresti hipoteke ter stalni stroški. Navesti je treba tudi del hipoteke, ki še ni odplačan,
  • zavarovalne police,
  • nujni redni potni stroški,
  • finančne obveznosti do drugih oseb,
  • stroški posebne zdravstvene oskrbe za preživninskega upravičenca in/ali njegove družinske člane,
  • stroški, povezani z ustvarjanjem dohodka,
  • morebitna poročila o dolgovih.
Zakonska indeksacija

Vsako leto Ministrstvo za pravosodje določi odstotek, za katerega se v skladu z zakonom poveča prispevek za preživljanje, ki ga odobri sodišče, ali prispevek, ki je določen s sporazumom. Pri izračunu tega povečanja Ministrstvo upošteva rast plač na poslovnem področju in na državnem področju ter rast plač v drugih sektorjih. Odstotek se objavi v Staatscourant [vladni uradni list Nizozemske].

Na vrh straniNa vrh strani

Od te samodejne prilagoditve preživnin je veliko izjem. Stranke in sodišče lahko izključijo zakonsko indeksacijo ali določijo nadomesten način indeksacije.

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina za nekdanje zakonce se plača neposredno preživninskemu upravičencu.

Preživnina, ki jo določi sodišče za mladoletne otroke, se plača neposredno tistemu od staršev (ali skrbniku), pri katerem je otrok v oskrbi.

12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je treba sprožiti?

Če je preživninska obveznost določena z odločbo sodišča in če preživninski zavezanec zamuja s plačilom preživnine za partnerja, lahko ravnanje v skladu z odločbo uveljavlja sodni izvršitelj. Če odločbe sodišča ni, je treba zadevo predložiti sodišču. Za to je treba uporabiti odvetnika. V primeru izterjave plačil preživnine za otroka je v več okoliščinah mogoče vložiti pritožbo pri Nacionalnem uradu za izterjavo preživnine (LBIO) v Goudi. Glejte vprašanje 13 spodaj.

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri pridobitvi preživnine?

V primeru preživnine za otroka lahko pomaga Nacionalni urad za izterjavo preživnine (LBIO) v Goudi.

LBIO lahko izterja preživnino ne glede na to, ali preživninski zavezanec zamuja s plačilom ali ne. Za to mora imeti dovoljenje preživninskega upravičenca ali preživninskega zavezanca. Če je treba, lahko za izterjavo preživnine uporabi prisilno izvršitev. Lahko na primer zarubi plačo, druge prejemke ali (ne)premično premoženje preživninskega zavezanca.

Na vrh straniNa vrh strani

Uporaba storitev LBIO ni brezplačna. V primeru zapadlih plačil mora preživninski zavezanec plačati LBIO stroške izterjave. LBIO določi tudi doplačilo za izterjavo. Doplačilo znaša 10 % dolgovanih zneskov. Preživninski zavezanec mora povrniti tudi stroške sodnega postopka in izvršitve.

LBIO je pristojen le za izterjavo preživnin za otroke. Ne ukvarja se s preživninami za nekdanje zakonce (nekdanje registrirane partnerje). Vseeno to ne velja v primeru nalog LBIO, povezanih z nekaterimi konvencijami (glejte odgovor na vprašanje 17).

Obrazec „prevzem izterjave preživnine za otroka“ se lahko prenese s spletne strani LBIO Nederlands.

Stran vsebuje veliko informacij o nalogah in postopkih LBIO, svetovalnih urah (po telefonu) in druge informacije.

14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine?

Ne.

15. Ali lahko na Nizozemskem vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)?

Da, v primeru preživnine za otroke, glejte vprašanje 13.

Da, v primeru pravne pomoči, glejte vprašanje 8.

16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

V primeru preživnine za otroka:

Landelijk Bureau Inning Onderhoudsbijdragen (LBIO Nederlands)

Na vrh straniNa vrh strani

Postbus 800

2800 AV GOUDA

Telefonska številka: +31 182 572 020

Telefaks: +31182 537 179

V primeru pravne pomoči:

de Raad voor de rechtsbijstand Nederlands,

Postbus 450,

2501 CL Den Haag.

Telefonska številka: +31 703 701 414

17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)?

Glejte odgovor na vprašanje 13.

Naloge LBIO segajo tudi na področje mednarodne izterjave preživnine. Izhajajo iz dveh konvencij, katerih pogodbenica je Nizozemska:

Nizozemska je pogodbenica Konvencije ZN o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini English - français, New York, 20. junija 1956. To je konvencija o medsebojni pravni pomoči, katere cilj je olajšati pridobivanje preživnin v mednarodnih zadevah. Zato je bil s konvencijo vzpostavljen sistem ustanov za pošiljanje in prejemanje, ki pomagajo preživninskemu upravičencu pri izvrševanju preživninskih zahtevkov. LBIO je ustanova za pošiljanje in prejemanje na Nizozemskem.

Vsaka oseba, ki prebiva na Nizozemskem in ima težave pri izterjavi preživnine s strani preživninskega zavezanca, ki prebiva v tujini (tj. državi pogodbenici Newyorške konvencije), se lahko sklicuje na Newyorško konvencijo. Konvencija ureja preživnino za otroka in preživnino za partnerja.

LBIO izterja preživnino tudi na zahtevo preživninskih upravičencev, ki prebivajo v tujini (tj. državi pogodbenici Newyorške konvencije), od preživninskih zavezancev, ki prebivajo na Nizozemskem. Če želi preživninski upravičenec, ki je v drugi državi članici, uveljavljati preživnino, ki jo mora plačati preživninski zavezanec s prebivališčem na Nizozemskem, se lahko sklicuje na sistem iz te konvencije. Zahtevek mora vložiti pri ustanovi za prejemanje na Nizozemskem (pri LBIO). Ustanova za prejemanje potem sprejme potrebne ukrepe za pridobitev preživnine.

Če želi oseba uporabiti storitve LBIO, mora vložiti obrazec za vlogo „izterjava preživnine v tujini“. Obrazec se lahko prenese s spletne strani LBIO Nederlands.

Za informacije o pravni pomoči glejte odgovor na vprašanje 9.

18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) na Nizozemskem obrne neposredno?

Glejte vprašanji 13 in 17.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Nizozemska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 06-08-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo