Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Luksemburg

Zadnja sprememba: 04-04-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Luksemburg

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

1. Kaj pomenita „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Luksemburga?

Kot izraz družinske solidarnosti preživninska obveznost pomeni obveznost, ki jo predpisuje zakonodajalec, da se nekaterim bližnjim zagotovi materialna pomoč. Gre predvsem za obveznost staršev, da preživljajo, vzdržujejo in vzgajajo svoje otroke. Prav tako gre za preživnino, ki jo izplača eden zakonec drugemu v primeru razveze, in za preživninsko obveznost v primeru posvojitve otroka.

Pravilo „preživnin se ne dolguje“ pomeni, da so preživnine namenjene zadovoljitvi sedanjih in prihodnjih potreb ter ne povračilu preteklih stroškov. To pravilo ima pravno vrednost preproste predpostavke, kar pomeni, da pravilo ne velja, če vlagatelj predloži dokaz, da se je bil za preživetje prisiljen zadolžiti, da ni ostal nedejaven ali da ni bil sposoben ukrepati.

Zahtevka za preživnino ni mogoče nadomestiti, razen če je terjatev, s katero naj bi ga nadomestili, tudi terjatev preživninske narave.

Katere osebe morajo plačati preživnino drugim osebam?

  • starši otrokom

Oče in mati sta dolžna svoje otroke preživljati in vzdrževati. Otrok je upravičen do uveljavljanja svojega zahtevka za preživnino kadar koli, ne glede na to, ali gre za očeta ali mater, in to v celoti.

  • otroci staršem

Otroci so dolžni preživljati mater in očeta v skladu z njunimi potrebami.

Preživninska obveznost med zakoncema ima prednost pred preživninsko obveznostjo ostalih preživninskih zavezancev. Tako mora skupen otrok plačevati preživnino materi le, če ji je njegov oče nezmožen priskrbeti preživnino.

Na vrh straniNa vrh strani

  • razvezani zakonec svojemu bivšemu zakonskemu partnerju

Sodišče, ki razglasi razvezo, lahko predpiše eni od strank, da mora plačati preživnino drugi stranki. Preživnina mora ustrezati potrebam vlagatelja in mora biti prilagojena zmožnostim preživninskega zavezanca.

Stranki, ki je izključno kriva za razglasitev razveze iz konkretnega razloga ali ki živi v življenjski skupnosti s tretjo osebo, se ne dolguje nobena preživnina. Za osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, se šteje, da živijo v življenjski skupnosti.

Preživnina se lahko kadar koli spremeni in prekliče. Prekliče se, če ni več potrebna. Uradno se ne dolguje več, če se vlagatelj ponovno poroči, od prvega meseca ponovne poroke dalje. Dolgovana ni več na prošnjo, v primeru življenjske skupnosti vlagatelja s tretjo osebo.

Razen tega je lahko zahtevek za preživnino predmet poravnave ali odpovedi. Sporazumi med zakoncema so veljavni, dokler trajajo družinske okoliščine, na podlagi katerih so bili sporazumi sklenjeni in ki so navedene v glavnih točkah vlagatelja ali preživninskega zavezanca.

  • drugi

Gre še za:

    • zakonske partnerje med trajanjem zakona, vključno med postopkom razveze in v primeru odločitve za ločitev od mize in postelje;
    • otroci starim staršem ali drugim prednikom;
    • dediščino predhodnega zakonca, čeprav je ločen od mize in postelje, preživelemu zakoncu;
    • zeti in snahe tastu in tašči ter obratno.

Preživninske obveznosti so obojestranske. Kadar vlagatelj resno krši svoje obveznosti do preživninskega zavezanca, lahko sodnik slednjega oprosti celotnega preživninskega dolga ali dela tega dolga.

Na vrh straniNa vrh strani

V katerih primerih?

Preživnina je odvisna od potrebe po njej. Vsaka oseba se obravnava, da si je vsaj s svojim delom sposobna priskrbeti sredstva, zato mora preživninski zavezanec pojasniti, iz kakšnega razloga mu je onemogočeno delati, če je brez dela, ali iz kakšnega razloga ne more plačevati preživnine, ki jo zahteva vlagatelj, čeprav opravlja plačano dejavnost. Višina preživnine je določena glede na potrebe vlagatelja in glede na premoženje preživninskega zavezanca.

Med postopkom razveze se pri preživnini upošteva življenjska raven para v zakonu tako, da je zakoncu, ki prosi za preživnino, omogočeno, da ohrani podoben način življenja, kot ga je imel med skupnim življenjem.

Po razglasitvi razveze se razmere bistveno spremenijo. Od tega trenutka se obveznost do vzajemne pomoči, ki si jo zakonca dolgujeta v zakonu, dejansko konča in vsak zakonec mora po svojih zmožnostih skrbeti za svoje potrebe ter prevzeti dejavno vlogo pri izdelavi svoje lastne gospodarske prihodnosti. Preživnina je preživninskega in ne odškodninskega značaja. Njen edini cilj je zagotoviti preživetje razvezanega partnerja.

Zato mora razvezani partner dokazati, da je nesposoben opravljati plačano delo in da nima zadostnih sredstev v premoženju in dohodkov, da bi se lahko sam vzdrževal. Preživnina se določi v mejah finančne zmogljivosti preživninskega zavezanca, glede na en sam kriterij nezadostnosti osebnih sredstev za preživetje vlagatelja za preživnino.

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Ko je otrok mladoleten, je v vsakem primeru upravičen do preživnine.

Na vrh straniNa vrh strani

Od polnoletnosti naprej je otrok upravičen do preživnine, če še ni finančno neodvisen, zlasti zaradi nadaljevanja visokošolskega študija ali poklicnega usposabljanja. Namen je zagotoviti otroku finančno neodvisnost z opravljanjem poklica. Glede na to, da nadaljevanje študija ni absolutna pravica, je ohranitev preživnine lahko odvisna od rednega obiskovanja šole in uspeha pri izpitih.

Potem ko se obveznost vzdrževanja in izobraževanja konča, se uporablja splošna ureditev preživninske obveznosti, pod pogojem, da je vlagatelj predložil dokaz, da jo potrebuje.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Luksemburga?

V Luksemburgu veljavna Haaška konvencija z dne 2. oktobra 1973 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, je skupna zakonodaja za pravne spore glede preživninskih obveznosti, ki izhajajo iz družinskih, sorodstvenih, zakonskih razmerij ali razmerja svaštva, vključno s preživninskimi obveznostmi do izvenzakonskih otrok. Ta konvencija nadomešča Haaško konvencijo z dne 24. oktobra 1956 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti do otrok, ki se nanaša izključno na preživninske obveznosti do mladoletnih otrok in ki se še vedno uporablja v odnosih z državami pogodbenicami, ki niso ratificirale poznejše splošne konvencije.

Haaška konvencija iz leta 1973 določa splošno pravilo, pomožna pravila in izjeme. Praviloma je pravo, ki se uporablja, pravo države, kjer ima prebivališče vlagatelj za preživnino. Kadar to pravo vlagatelju ne priznava nobene pravice do preživnine, se uporablja skupno nacionalno pravo vlagatelja in preživninskega zavezanca. Če tudi s tem pravom ni predvidena pravica do preživnine, se uporablja pravo sodnika, ki mu je bila tožba predložena. Posebna pravila se uporabljajo za sorodnike v stranski vrsti in sorodnike v svaštvu v primeru razveze zakonske zveze (razveze, ločitve od mize in postelje, razveljavitve zakona), če je primer omejen na Luksemburg in če je vlagatelj državni organ.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravo Luksemburga se uporablja pri preživninskih obveznostih predvsem v naslednjih primerih:

  • kadar imata preživninski zavezanec in vlagatelj luksemburško državljanstvo ter kadar ima dolžnik svoje prebivališče v Luksemburgu;
  • kadar ima vlagatelj svoje prebivališče v Luksemburgu;
  • kadar je tožba vložena pri luksemburškem sodišču in ko pravo države, kjer ima vlagatelj prebivališče, ali pravo skupne narodnosti vlagatelju ne omogoča pridobitve preživnine;
  • kadar je vlagatelj luksemburški državni organ, kot je Državni solidarnostni sklad;

kar zadeva preživninsko obveznost med zakoncema v postopku za razvezo zakonske zveze, je pravo, ki se uporablja pri odločitvi o razvezi zakonske zveze, pravo Luksemburga;

4. Če ni mogoče uporabiti prava Luksemburga, katero pravo bo uporabilo sodišče?

Če imata oba, vlagatelj in preživninski zavezanec, prebivališče na luksemburškem ozemlju, potem se praviloma uporablja pravo Luksemburga, razen če se tožnik z uporabo Haaške konvencije iz leta 1973 sklicuje na pravo skupne narodnosti, če sta oba tuje narodnosti. V tem primeru luksemburško sodišče uporabi to tuje skupno pravo.

Pravo, ki se uporablja, kot ga določa zgoraj omenjena konvencija, večinoma ureja naslednja vprašanja, in sicer obstoj preživninske obveznosti, rok za vložitev zahtevka, zmožnost in pristojnost za ukrepanje ter način določitve višine preživnine. Ne glede na besedilo prava, ki se uporablja, se mora višina preživnine vedno določiti glede na potrebe vlagatelja in sredstva preživninskega zavezanca.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ ali sodišče?

Vlagatelj se mora z zahtevkom za preživnino praviloma obrniti na mirovno sodišče. Če je zahtevek za preživnino povezan s postopkom za razvezo ali za ločitev od mize in postelje, potem okrajno sodišče, ki odloča o zahtevku za razvezo ali za ločitev od mize in postelje, odloča tudi o zahtevku za pridobitev preživnine.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Tisti od staršev, ki prevzame starševsko odgovornost za mladoletnega otroka ali odgovornost za polnoletnega potomca, lahko na sodišču zahteva prispevek za njegovo vzdrževanje in izobraževanje. Kadar je vlagatelj v skrbništvu, ima le njegov skrbnik možnost, da ukrepa v njegovem imenu.

7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Za zahtevke za izplačilo ali za spremembo preživnine lahko vlagatelj zadevo vloži po izbiri pri sodišču v kraju, kjer ima svoje stalno prebivališče, ali v kraju, kjer ima stalno prebivališče dolžnik.

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa itd.)? Če ne, kateri so postopki?

Če ne gre za postopek razveze ali ločitve od mize in postelje, lahko vlagatelj tožbo vloži pri mirovnem sodišču s sodnim pozivom, ki ga mora nasprotni stranki vročiti sodni izvršitelj. Strankam v sporu je dodeljen uradni zagovornik.

Na vrh straniNa vrh strani

Če se preživnina zahteva v okviru postopka razveze ali ločitve od mize in postelje, se zadeva vloži pri okrajnem sodišču s pozivom, ki ga mora nasprotni stranki vročiti sodni izvršitelj. Zastopanje uradnega zagovornika je obvezno.

V vsakem primeru mora vlagatelj sodniku predložiti vse dokumente, ki dokazujejo potrebo po preživnini. Gre na primer za potrdila o plačah, spričevala o neobdavčitvi, potrdila o brezposelnosti ali dolgi odsotnosti zaradi bolezni, stanarinah, vzdrževanih otrocih ter o stroških za vzdrževanje in izobraževanje, o kreditih itd.

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Med stroški za postopek je treba navesti sodne stroške in povrnitev stroškov postopka, ki jih mora stranka, ki je postopek izgubila, plačati v celoti ali deloma. V nekaterih primerih je treba predvideti honorarje odvetnikov.

Osebe, za katere se po pravu Luksemburga meni, da nimajo zadostnih dohodkov, so upravičene do brezplačne pravne pomoči. Za ta namen morajo izpolniti vprašalnik, ki je na voljo pri centralni službi za socialno pomoč, in ga poslati predsedniku odvetniške zbornice, pristojnemu na območju, ki sprejme odločitev.

Brezplačna pravna pomoč zajema vse stroške za sodne organe, postopke ali listine, za katere je bila dodeljena. Zajema na primer kolkovino in vpisnino, pisarniško pristojbino, honorarje odvetnikov, pristojbine in stroške za sodnega izvršitelja, stroške in honorarje notarjev, stroške in honorarje strokovnjakov, takse za priče, honorarje prevajalcev in tolmačev, stroške overovitev, potne stroške, pristojbine in stroške za uradne postopke pri vpisih, hipotekah, zastavnih pogodbah, kot tudi, po potrebi, stroške za objavo v časopisih.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

  • obliki pomoči

Med postopkom in po odločbi o razvezi ali ločitvi od mize in postelje je pomoč največkrat v obliki preživnine, ki se plačuje mesečno. Lahko je tudi v obliki kapitala, ki je ali vsota denarja ali prepustitev stvarnih vložkov.

Kar zadeva prispevek za otrokovo vzdrževanje in izobraževanje, je lahko pomoč v obliki preživnine, ki se plačuje mesečno, ali v obliki celotnega ali delnega neposrednega prevzema stroškov za otroka. Končno je lahko ponujena v obliki pravice do uporabe in stanovanjske pravice.

Če oseba, ki mora priskrbeti preživnino, utemelji, zakaj je ne more plačati, lahko sodišče odloči, da tistega, ki mu je dolžna preživnino, sprejme v svoje prebivališče, ga preživlja in vzdržuje.

  • izračunavanju pomoči

Za izračunavanje pomoči ne obstaja referenčna tabela. Višina pomoči se izračuna glede na sredstva preživninskega zavezanca in potrebe vlagatelja.

  • Indeksaciji

Za prilagoditev pomoči spremembam življenjskih stroškov se lahko sodnik uradno odloči, da se preživnina indeksira po zakonsko določeni klavzuli o prilagajanju.

  • O Spremembi

V primeru nove prvine se preživnina lahko spremeni, zviša, zniža ali ukine. Če se stranki ne sporazumeta, ukinitev ali znižanje opravi sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

Načelo spremenljivosti preživnine glede na potrebe vlagatelja in premoženje preživninskega zavezanca je javno. To načelo pomeni, da ima sodnik pravico spremeniti višino preživnine, ki sta jo stranki določili v skupnem sporazumu. To pravico ima sodnik v primeru spremembe družinskih okoliščin vlagatelja in preživninskega zavezanca ter v odsotnosti kakršne koli spremembe, če ugotovi, da je znesek nezadosten ali pretiran.

11. Kako in komu se plača preživnina?

Med postopkom in po odločbi o razvezi ali ločitvi od mize in postelje se preživnina plača zakonskemu partnerju, ki je upravičen do nje.

Prispevek za vzdrževanje in izobraževanje otroka plača eden od staršev drugemu od staršev ali osebi, ki ji je bil otrok zaupan. Ko je otrok polnoleten, lahko sodnik določi, da bo prispevek plačan v celoti ali deloma otroku ali pa se o tem dogovorijo starši.

12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kateri postopek je treba sprožiti?

Vlagatelj ima na voljo več načinov, s katerimi lahko prisili preživninskega zavezanca, ki noče plačati preživnine, da plača.

Na civilni ravni:

Vlagatelj ima na voljo več možnosti:

  • Lahko se obrne na sodnika, da pridobi, ne da bi bil pri tem vključen bivši zakonski partner in brez poseganja v pravice tretjih oseb, pooblastilo za prejemanje njegovih dohodkov, posledic njegovega dela, kot so pokojnine in rente, ki jih prejema, in kakršnih koli drugih vsot, ki mu jih dolgujejo tretje osebe, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi sodnik. V primeru spremembe razmer se ta odločba spremeni.
  • Lahko vloži predlog za postopke izvršbe skupne zakonodaje, namreč za sodbo o rubežu (na primer na bančnem računu), za rubež premičnine (avtomobila, nakita itd.) in za rubež nepremičnine (hiše, zemljišča itd.).

Na kazenski ravni:

Na vrh straniNa vrh strani

Vlagatelj lahko vloži kazensko tožbo za naslednje kršitve:

  • Zapustitev družine se kaznuje z zaporom od enega meseca do enega leta in z globo od 251 do 2 500 EUR ali le z eno od teh kazni. Ta prekršek predvideva, da se je preživninski zavezanec v odnosu do vlagatelja izognil delu preživninskih obveznosti ali vsem preživninskim obveznostim, ki mu jih je dolžan na podlagi prava, bodisi da je zavrnil izpolnjevanje obveznosti, pa čeprav je bil to sposoben narediti, bodisi da jih po svoji krivdi ne more izpolnjevati. Nanaša se na preživninsko obveznost staršev do svojih otrok, zakoncev drug do drugega in posvojitelja do posvojenca. Prekršek zajema tudi sodbo za odškodnino zaradi materialne in moralne škode, ki jo povzroči razveza zakonske zveze.
  • Goljufiva plačilna nesposobnost se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let in z globo od 500 do 12 500 EUR ali le z eno od teh kazni. Prekršek predvideva, da je preživninski zavezanec, celo pred sodno odločbo, ustvaril ali poslabšal svojo plačilno nesposobnost, bodisi s povečanjem pasive ali z zmanjšanjem aktive svojega premoženja, bodisi z utajo nekaterih svojih dobrin, da bi se izognil izvršitvi sodbe, ki jo je razglasilo civilno sodišče v zvezi s preživnino. V tako sodbo so vključene sodne odločbe in sodno potrjene konvencije, ki se nanašajo na obveznost plačevanja dajatev, podpore ali prispevkov za zakonske obveznosti, kot tudi določbe v zvezi s preživnino v konvencijah, sklenjenih pred sporazumno razvezo.

Pred tožbo zaradi prekrška policist s policije Velikega vojvodstva pošlje preživninskemu zavezancu opomin, ki je vključen na uradni zapisnik. Če prebivališče preživninskega zavezanca ni znano, se opomin ne zahteva.

Na vrh straniNa vrh strani

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ, ki mi lahko pomaga dobiti preživnino?

Na prošnjo vlagatelja lahko Državni solidarnostni sklad sproži izvršbo celotne preživnine, ki je dolgovana zakonskemu partnerju, predniku ali potomcu. Za vsote, ki jih mora sklad izterjati, je sovaruh pri tožbah in jamstvih, s katerimi razpolaga vlagatelj pri izvršbi preživnine. Od vročitve listin o vsotah, ki so predmet izvršbe, preživninskemu zavezancu mora preživninski zavezanec plačati te vsote predsedniku Državnega solidarnostnega sklada.

14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine?

Državni solidarnostni sklad lahko pod nekaterimi pogoji plača preživnino namesto preživninskega zavezanca. Zahtevek za plačilo pošlje vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik predsedniku Državnega solidarnostnega sklada.

Predsednik ali njegov zastopnik zahtevek odobri, če vlagatelj dokaže:

  1. da ima svoje zakonito prebivališče v tej državi in da sam ali njegov zakoniti zastopnik prebiva v njej že pet let;
  2. da njegovo preživnino določa sodna odločba, ki je pravnomočna v Velikem vojvodstvu Luksemburg;
  3. da celotne ali delne izterjave preživnine ni bilo mogoče doseči s postopkom izvršbe zasebnega prava, ki se dejansko izvaja;
  4. da je v težkem premoženjskem položaju.

Čeprav pogoj pod točko c) ni izpolnjen, je zahtevek odobren, če se zdi, da bi bila vložitev predloga za postopek izvršbe verjetno neuspešna ali če preživninski zavezanec prebiva v tuji državi. Za morebitne ugovore je pristojen mirovni sodnik v kraju stalnega prebivališča vlagatelja, ki mu je treba ugovor predložiti v roku štiridesetih dni od vročitve odločbe predsednika.

Na vrh straniNa vrh strani

Vlagatelji imajo popolno pravico do uveljavljanja pravne pomoči. Od odobritve zahtevka do prenehanja plačevanja sklada vlagatelj ne more izvajati nobenega postopka proti preživninskemu zavezancu za izvršbo preživnine.

Če vlagatelj prebiva v Luksemburgu in oseba, ki mora plačati preživnino, v neki drugi državi:

15. Ali lahko v Luksemburgu vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa?

V skladu z Newyorško konvencijo z dne 20. junija 1956 o izvršbi preživnine v tuji državi se lahko vlagatelj, ki je v Luksemburgu, če je preživninski zavezanec v tuji državi, za pridobitev preživnine obrne na generalnega državnega tožilca.

16. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi z njim v stik?

Vlagatelj za preživnino vloži zahtevek predajnemu organu, in sicer generalnemu državnemu tožilcu. K zahtevku morajo biti priloženi vsi ustrezni dokumenti, kot na primer pooblastilo za delovanje v imenu vlagatelja, fotografija vlagatelja in, če je mogoče, fotografija preživninskega zavezanca.

Procureur Général d’Etat

Parquet Général

12, Côte d’Eich

L-1450 Luxembourg

17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa?

Generalni državni tožilec pošlje dokumentacijo tujim oblastem, razen če presodi, da je zahtevek nepremišljen. Tujim oblastem lahko sporoči svoje mnenje o utemeljenosti zahtevka. Razen tega jim lahko priporoči, naj bo vlagatelju dodeljena brezplačna pravna pomoč in naj se ga oprosti sodnih stroškov.

Če prebiva vlagatelj v neki drugi državi in je oseba, ki mora plačati preživnino, v tujini:

18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ v Luksemburgu obrne neposredno?

Vlagatelj, ki ni v Luksemburgu, se mora obrniti na pristojne oblasti države, v kateri prebiva. Na organizacijo ali državni organ se ne more obrniti neposredno.

19. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi z njim v stik?

Brezpredmetno.

20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa?

Brezpredmetno.

Nadaljnje informacije

  • pravni portal vlade Velikega vojvodstva Luksemburg français

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Luksemburg - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 04-04-2006

 

KAZALO

1. Kaj pomenita „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Luksemburga? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Luksemburga? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Luksemburga, katero pravo bo uporabilo sodišče? 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ ali sodišče? 5.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa itd.)? Če ne, kateri so postopki? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kateri postopek je treba sprožiti? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ, ki mi lahko pomaga dobiti preživnino? 13.
14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine? 14.
Če vlagatelj prebiva v Luksemburgu in oseba, ki mora plačati preživnino, v neki drugi državi: Če vlagatelj prebiva v Luksemburgu in oseba, ki mora plačati preživnino, v neki drugi državi:
15. Ali lahko v Luksemburgu vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa? 15.
16. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi z njim v stik? 16.
17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa? 17.
Če prebiva vlagatelj v neki drugi državi in je oseba, ki mora plačati preživnino, v tujini: Če prebiva vlagatelj v neki drugi državi in je oseba, ki mora plačati preživnino, v tujini:
18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ v Luksemburgu obrne neposredno? 18.
19. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi z njim v stik? 19.
20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa? 20.
 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo