Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Litva

Zadnja sprememba: 20-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Litva

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj po pravu Litve pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“? 1.
2. Kdaj je treba plačati preživnino? 2.
3. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 3.
4. Ali lahko vlagatelju pomaga kakršna koli organizacija? Ali se je treba obrniti na posebne organizacije ali lahko pomagajo kakršni koli organi ali sodišče? 4.
5. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 5.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika? Če ne, kakšen postopek se uporablja? 6.
7. Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 7.
8. Kakšna pomoč se lahko dodeli na podlagi sodne odločbe? Kolikšna je preživnina, če se dodeli? Kako se prilagodi, da se upoštevajo spremembe življenjskih stroškov in družinskih okoliščin? 8.
9. Kako in komu se plača preživnina? 9.
10. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno? 10.
11. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine? 11.
12. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plača preživnino v celoti ali delno? 12.
13. Ali lahko v Litvi ali drugi državi vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni)? 13.
14. Kakšen je naslov organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)? Kako lahko vlagatelj s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? Kje lahko dobi obrazce, ki jih je treba izpolniti? Katere listine je treba priložiti zahtevku? Ali morajo biti prevedene? Ali morajo biti notarsko overjene? 14.
15. Kako lahko tuje ustanove pomagajo vlagatelju? 15.
16. Ali ustanova ali organ v Litvi ali drugi državi odobri pomoč na podlagi sodnega naloga? Če da, v kateri državi mora biti sprejeta odločitev? Če mora biti v drugi državi, kakšna pomoč se lahko dodeli vlagatelju? Če vlagatelj nima dovolj sredstev, ali lahko še vedno prejme pravno pomoč? 16.

 

1. Kaj po pravu Litve pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“?

Pojem preživninske obveznosti v litovskem pravu ne obstaja. Vendar je mogoče na podlagi pravil, ki urejajo preživnino, sklepati, da obveznost zajema: obveznost staršev, da materialno preživljajo svoje otroke do njihove polnoletnosti; preživninsko obveznost razvezanega zakonca do nekdanjega zakonca, ki potrebuje pomoč (če ta ni odgovoren za razdor zakonske zveze); preživninsko obveznost zakonca, ki ne živi več v življenjski skupnosti z zakoncem, ki potrebuje pomoč (če ta ni odgovoren za prenehanje življenjske skupnosti); preživninsko obveznost odraslega otroka do staršev, ki niso sposobni za delo in potrebujejo pomoč; obveznost odraslega brata ali sestre, ki lahko preživlja mladoletnega brata ali sestro; preživninsko obveznost vnukov, ki lahko preživljajo stare starše, ki niso sposobni za delo in potrebujejo pomoč; preživninsko obveznost starih staršev, ki lahko preživljajo mladoletne vnuke, ki potrebujejo pomoč.

2. Kdaj je treba plačati preživnino?

  • Starši morajo preživljati otroke, ki še niso polnoletni. Če eden ali oba od staršev otroka, ki še ni polnoleten, ne izpolnjujeta te obveznosti, sodišče dodeli preživnino na podlagi zahtevka, ki ga vložijo otrokovi starši, skrbnik (zastopnik) ali javni organ, ki skrbi za varstvo otrokovih pravic. Starši, ki se sporazumno razvežejo ali ne živijo več v življenjski skupnosti, morajo sestaviti sporazum, s katerim se zavežejo, da bodo materialno preživljali otroke, ki še niso polnoletni. Ta sporazum mora potrditi sodišče. Če eden od staršev ne ravna v skladu s sporazumom, ki ga je potrdilo sodišče, lahko drugi zahteva, da sodišče izda sklep o izvršbi. Če se starši razvežejo ali ne živijo več v življenjski skupnosti, pri tem pa ne sklenejo sporazuma o preživljanju otrok, ki še niso polnoletni, preživnino določi sodišče. Preživninska obveznost staršev do otroka ne preneha, tudi če otrok ne živi s starši ali če se omeji starševska odgovornost.
  • Če pri razvezi zakonske zveze vprašanje preživnine ni rešeno s soglasnim dogovorom zakoncev, sodišče dodeli preživnino zakoncu, ki jo potrebuje, če ni odgovoren za razdor zakonske zveze. Zakonec ni upravičen do preživnine, če ima dovolj premoženja ali dohodka za preživljanje. Domneva se, da zakonec potrebuje preživnino, če vzgaja otroka, ki še ni polnoleten in je otrok obeh zakoncev, in če ni sposoben za delo zaradi starosti ali zdravstvenih težav.
  • Če preživninski zavezanec (nekdanji zakonec ali eden od staršev) umre, se preživninska odgovornost prenese na njegove naslednike, če to omogoča premoženje, ki so ga podedovali.
  • Če sodišče izda odločbo o prenehanju življenjske skupnosti, dodeli preživnino stranki, ki jo potrebuje, plačati pa jo mora stranka, ki je odgovorna za prenehanje življenjske skupnosti.
  • Odrasli otroci morajo preživljati starše, ki niso sposobni za delo in potrebujejo pomoč. Preživnina se plača na podlagi medsebojnega sporazuma ali sodne odločbe.
  • Odrasli bratje in sestre, ki to lahko storijo, morajo preživljati svoje brate in sestre, ki še niso polnoletni, če so osiroteli ali zaradi katerega koli drugega razloga ne morejo dobiti preživnine od staršev. Preživnina se zagotovi prostovoljno ali na podlagi sodne odločbe.
  • Odrasli otroci, ki to lahko storijo, morajo preživljati stare starše, ki niso sposobni za delo in potrebujejo pomoč. Preživnina se zagotovi prostovoljno ali na podlagi sodne odločbe.
  • Stari starši, ki to lahko storijo, morajo preživljati vnuke, ki še niso polnoletni in potrebujejo pomoč, če so osiroteli ali zaradi katerega koli drugega razloga ne morejo dobiti preživnine od staršev. Preživnina se zagotovi prostovoljno ali na podlagi sodne odločbe.

3. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Starši morajo materialno preživljati otroke do polnoletnosti, tj. do osemnajstega leta, razen če je otrok nesposoben za delo zaradi invalidnosti, zaradi česar se šteje, da ni polnoleten. Poleg tega obveznost staršev, da materialno preživljajo otroka, ne preneha s polnoletnostjo otroka, če se otrok še vedno redno izobražuje v srednji šoli, visokošolski ustanovi ali poklicni šoli, če še ni dopolnil 24 let in potrebuje pomoč. Preživnina se dodeli odraslim otrokom, ki se redno izobražujejo v srednji šoli, visokošolski ustanovi ali poklicni šoli, do konca šolanja ali 24. leta, kar koli se zgodi prej.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Ali lahko vlagatelju pomaga kakršna koli organizacija? Ali se je treba obrniti na posebne organizacije ali lahko pomagajo kakršni koli organi ali sodišče? 

Zahtevke za preživnino je treba uveljavljati pri sodišču.

5. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 

Civilne zadeve na prvi stopnji vedno obravnavajo okrajna sodišča, razen v nekaterih izjemnih primerih iz litovskega civilnega zakonika. Praviloma se krajevno pristojno sodišče določi glede na kraj prebivališča toženca. Vendar lahko zahtevke za preživnino obravnava tudi sodišče, ki je pristojno glede na kraj prebivališča tožnika. Zato se lahko zahtevek vloži pri sodišču v kraju prebivališča toženca ali tožnika. Krajevno pristojnost okrajnih sodišč ureja Zakon z dne 15. junija 1994 o ustanovitvi vrhovnega sodišča Litve, pritožbenih sodišč Litve in regionalnih sodišč, določitvi krajevne pristojnosti regionalnih in okrajnih sodišč ter reformi litovskega državnega tožilstva.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika? Če ne, kakšen postopek se uporablja?

Zahtevke za preživnino za otroka lahko vloži pri sodišču eden od staršev, skrbnik (zastopnik) ali javni organ, ki skrbi za varstvo otrokovih pravic.

V drugih primerih zahtevek vloži oseba, ki potrebuje preživnino.

7. Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Stroški predložitve zadeve sodišču v skladu z litovskim civilnim zakonikom vključujejo uradne takse in stroške postopka. V zadevah v zvezi s preživnino so vlagatelji v skladu s členom 83(1) Civilnega zakonika oproščeni plačila uradne takse. V skladu z litovskim zakonom o državni pravni pomoči so državljani Litve, državljani drugih držav članic EU in druge fizične osebe, ki zakonito prebivajo v Litvi ali drugi državi članici EU, upravičeni do sekundarne pravne pomoči, ki zajema tudi stroške predložitve zadev sodišču, ki se obravnavajo v skladu z Zakonikom o civilnem postopku, če premoženje in letni dohodek osebe ne presegata omejitev, ki jih za zagotavljanje pravne pomoči določi litovska vlada. Vendar so državljani drugih držav članic EU in fizične osebe, ki zakonito prebivajo v drugih državah članicah EU, upravičeni do pravne pomoči le v čezmejnih sporih. Sekundarno pravno pomoč lahko ne glede na raven premoženja in dohodka, ki ju za zagotavljanje pravne pomoči določi litovska vlada, zahtevajo osebe, upravičene do socialnega dodatka v skladu z litovskim zakonom o denarni socialni pomoči za družine z nizkim dohodkom (posamezen prebivalec) lietuviu kalba, in osebe, ki lahko dokažejo, da zaradi objektivnih razlogov ne morejo razpolagati s svojim premoženjem in finančnimi sredstvi ter da zato premoženje in letni dohodek, s katerima lahko prosto razpolagajo, ne presegata ravni premoženja in dohodka, ki ju za zagotavljanje pravne pomoči določi litovska vlada. (Več informacij je na voljo na spletni strani www.teisinepagalba.lt English - lietuviu kalba).

Na vrh straniNa vrh strani

8. Kakšna pomoč se lahko dodeli na podlagi sodne odločbe? Kolikšna je preživnina, če se dodeli? Kako se prilagodi, da se upoštevajo spremembe življenjskih stroškov in družinskih okoliščin?

Preživnina, ki se dodeli nekdanjemu zakoncu, je lahko v obliki enkratnega plačila, rednih mesečnih plačil ali prenosa premoženja. Kadar se zakonca razvežeta ali ne živita več v življenjski skupnosti, mora sodišče pri odločitvi, ali bo stranki, ki potrebuje preživnino, dodelilo preživnino in kolikšna bo, če jo dodeli, upoštevati trajanje zakonske zveze, potrebo po preživnini, finančni položaj obeh strank, njuno zdravje, starost in sposobnost za delo, možnost za zaposlitev brezposelnega zakonca in druge pomembne dejavnike. Če je preživnina dodeljena v obliki rednih plačil, lahko kateri koli od nekdanjih zakoncev zahteva znižanje ali povečanje zneska preživnine ali prekinitev plačevanja preživnine, če se bistveno spremenijo okoliščine.

Otroku, ki še ni polnoleten, se lahko dodeli preživnina v obliki rednih mesečnih plačil, denarnega zneska ali prenosa premoženja. Znesek preživnine mora biti sorazmeren z otrokovimi potrebami in finančnim položajem njegovih staršev ter mora zagotavljati potrebne pogoje za razvoj otroka. Če se po izdaji sodne odločbe o dodelitvi preživnine bistveno spremeni finančni položaj strank, lahko sodišče na zahtevo otroka, očeta, matere, javnega organa, ki skrbi za varstvo otrokovih pravic, ali državnega tožilca zmanjša ali poveča znesek preživnine in spremeni obliko preživnine. Možni razlogi, na podlagi katerih se lahko zahteva sprememba zneska preživnine, vključujejo na primer izboljšanje ali poslabšanje finančnega položaja očeta ali matere ali spremembo otrokovih potreb. Znesek preživnine se lahko poveča zaradi dodatnih stroškov za varstvo otroka (če je otrok bolan ali poškodovan ali če potrebuje nego ali stalni nadzor). Sodišče lahko po potrebi odredi plačilo stroškov zdravljenja, ki ga potrebuje otrok.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Kako in komu se plača preživnina?

Način plačila preživnine določi sodišče: plača se lahko kot enkraten pavšalni znesek, redna mesečna plačila ali prenos premoženja. Preživnina se plača nekdanjemu zakoncu, ki jo potrebuje (ali sedanjemu zakoncu v primeru prenehanja življenjske skupnosti).

Preživnino za otroka, ki še ni polnoleten, mora sodišče dodeliti otroku ter hkrati določiti, da ta finančna sredstva upravlja otrokov oče, mati ali skrbnik (zastopnik), ki mora skrbeti za otrokove koristi. Otrokov oče ali mati ima preživnino otroka v užitku. Če je imenovan skrbnik (zastopnik) otroka, se preživnina dodeli otroku. Skrbnik (zastopnik) je imenovan kot upravitelj finančnih sredstev in premoženja.

10. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno?

Če preživninski zavezanec ne izpolni sodne odločbe o dodelitvi preživnine, lahko preživninski upravičenec (tj. vlagatelj) pri sodišču vloži pisni zahtevek za izdajo sklepa o izvršbi. Če eden od staršev ne ravna v skladu s sporazumom o preživnini za otroka, ki ga je potrdilo sodišče, lahko drugi zahteva, da sodišče izda sklep o izvršbi. Vlagatelj imenuje sodnega izvršitelja, ki izvrši sklep o izvršbi ali sodni nalog. Glejte odgovor na vprašanje 11.

Če je potrebno, lahko sodišče na podlagi odločbe o dodelitvi preživnine za otroka odredi, da otrokovi starši (ali eden od njiju) ustvarijo hipoteko na premoženju. Če ne izpolnijo sodne odločbe o izterjavi preživnine, se preživnina v skladu z ustrezno zakonodajo izterja iz premoženja, zavarovanega s hipoteko. Enak postopek se uporablja za preživnino nekdanjega zakonca v primeru razveze zakonske zveze ali partnerja v primeru prenehanja življenjske skupnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

11. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine?

Pri izvršitvi sodnih odločb pomaga sodni izvršitelj, ki sprejme ukrepe, potrebne za izvršitev takšne odločbe. Sodni izvršitelj je oseba, ki jo imenuje in pooblasti država za prisilno izvršitev izvršilnih naslovov, ugotovitev dejstev, vročitev listin in izvedbo drugih nalog, ki jih določa zakon.

Ko sodni izvršitelj prejme sklep o izvršbi ali sodni nalog, ga izvrši v skladu z zakonsko določenimi postopki. Sodni izvršitelj lahko pozove zavezanca in upravičenca, naj predlagata, kako se lahko izpolni sodna odločba, in zavezancu pošlje opomine. Če zavezanec ne izpolni sodne odločbe v roku iz opomina, sodni izvršitelj v največ desetih dneh po izteku roka začne izvršitev. Preživnina se odtegne od plače in vseh drugih oblik dohodka zavezanca. Če zavezanec ne plača redne preživnine, ki mu jo je naložilo sodišče, vendar je brezposeln in nima drugega vira prihodka, se preživnina izterja iz njegovega premoženja.

12. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plača preživnino v celoti ali delno?

Ne. Vendar država zagotovi preživnino za otroke, ki še niso polnoletni in ki več kot en mesec ne prejmejo preživnine od očeta, matere ali drugega bližnjega sorodnika, ki jih lahko preživlja. Državni prispevek za otrokovo preživnino se dodeli kot socialna pomoč.

ČE IMA PREŽIVNINSKI ZAVEZANEC PREBIVALIŠČE V DRUGI DRŽAVI:

13. Ali lahko v Litvi ali drugi državi vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni)?

Sodna odločba o dodelitvi preživnine, ki jo izda sodišče v Litvi, se lahko izvrši v tujini, če jo ustrezno sodišče v zadevni državi prizna in razglasi za izvršljivo. Postopek priznanja in izvršitve sodnih odločb v državah članicah EU je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Oseba, ki želi, da se sodna odločba, ki jo izda sodišče v Litvi, prizna v tujini, mora pri ustreznem tujem sodišču ali ustanovi vložiti zahtevek, skupaj z drugimi potrebnimi listinami.

Na vrh straniNa vrh strani

Primarna pravna pomoč (npr. pravno svetovanje, posvetovanje itd.) se lahko v skladu z litovskim zakonom o državni pravni pomoči dodeli zainteresiranim strankam. Do primarne pravne pomoči so upravičeni vsi državljani Litve, državljani drugih držav članic EU, druge fizične osebe, ki zakonito prebivajo v Litvi ali drugi državi članici EU, in druge osebe, navedene v mednarodnih pogodbah, katerih pogodbenica je Litva.

Prošnje za pravno pomoč se lahko predložijo neposredno ustrezni ustanovi v državi članici EU, v kateri vlagatelj zahteva priznanje sodne odločbe. Prošnje se lahko predložijo tudi prek Ministrstva za pravosodje Litve kot ustanove za pošiljanje. Prošnja mora biti prevedena v uradni jezik zadevne države članice EU lietuviu kalba ali v enega od njenih uradnih jezikov, ki je tudi uradni jezik ustanov Skupnosti, ali drug jezik, ki je sprejemljiv v zadevni državi članici in je o njem uradno obveščena Komisija. (Za nadaljnje informacije glejte člen 29 litovskega zakona o državni pravni pomoči, ki je na primer na tej spletni strani: www.teisinepagalba.lt English - lietuviu kalba)

14. Kakšen je naslov organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)? Kako lahko vlagatelj s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? Kje lahko dobi obrazce, ki jih je treba izpolniti? Katere listine je treba priložiti zahtevku? Ali morajo biti prevedene? Ali morajo biti notarsko overjene?

Zahtevek je treba vložiti pri ustreznem sodišču ali ustanovi, pristojni glede na kraj prebivališča zavezanca v tujini. Ustrezna sodišča in ustanove so navedene v Prilogi II k Uredbi iz odgovora na vprašanje 13 in v Evropskem pravosodnem atlasu za civilne zadeve (http://europa.eu.int/comm/justice_home/judicialatlascivil/). Zahtevku je treba priložiti izvod sodne odločbe, ki jo je izdalo sodišče v Litvi in jo je treba priznati, ter standardni obrazec prvostopenjskega sodišča, ki je odločbo izdalo. (Obrazec se lahko prenese v litovščini s spletne strani Ministrstva za pravosodje Litve. Kliknite jeziček „Bendradarbiavimas“ na domači strani www.tm.lt English - lietuviu kalba in potem na stranskem meniju izberite „dokumentų formo“.) Prevod listin je treba predložiti, če to zahteva sodišče ali pristojni organ. Prevod mora overiti oseba, ki je v eni od držav članic pooblaščena za to. Izpolnjeni obrazci in listine, ki jih izda sodišče, morajo biti potrjeni z uradnim žigom sodišča.

Za primarno državno pravno pomoč v Litvi mora vlagatelj vložiti prošnjo pri izvršilni ustanovi v občini, v kateri ima prijavljeno prebivališče, če ga nima, pa pri izvršilni ustanovi v občini, v kateri prebiva.

15. Kako lahko tuje ustanove pomagajo vlagatelju?

Pristojne ustanove v drugih državah članicah EU zagotovijo informacije o postopku vložitve zahtevka in zahtevah glede oblike zahtevka ter druge informacije o priznanju in izvršitvi sodnih odločb, ki jih izda sodišče v Litvi, v zadevni državi članici.

16. Ali ustanova ali organ v Litvi ali drugi državi odobri pomoč na podlagi sodnega naloga? Če da, v kateri državi mora biti sprejeta odločitev? Če mora biti v drugi državi, kakšna pomoč se lahko dodeli vlagatelju? Če vlagatelj nima dovolj sredstev, ali lahko še vedno prejme pravno pomoč?

Za dodelitev pravne pomoči osebam v Litvi ni potreben sodni nalog. Primarna pravna pomoč se mora vlagatelju dodeliti takoj, ko pri občinski izvršilni ustanovi vloži prošnja. Če je ni mogoče dodeliti takoj, je treba vlagatelja obvestiti, kdaj v naslednjih nekaj dneh bo takšna pomoč dodeljena. Pravna pomoč je brezplačna.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Litva - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 20-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo