Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Latvija

Zadnja sprememba: 20-11-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Latvija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kar po pravu Latvije pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Latvije? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Latvije, katero pravo bo uporabilo sodišče Latvije? Če sta vlagatelj in preživninski zavezanec v Latviji: 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče? 5.
5.A. Kako se ta zahtevek vloži pri tej organizaciji ali državnem organu (osrednjem ali lokalnem) in kakšen postopek se pri tem uporablja? 5.A.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kakšen postopek se uporablja? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino ponavadi določi sodišče? Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine? 13.
14. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plača preživnino v celoti ali delno? 14.
15. Ali lahko v Latviji vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni)? 15.
16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 16.
17. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju? 17.
18. Ali se lahko vlagatelj na organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) v Latviji obrne neposredno? 18.
19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 19.
20. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju? 20.

 

1. Kar po pravu Latvije pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“?

Čeprav v nacionalni zakonodaji Latvije ni celovite opredelitve preživnine in preživninske obveznosti, obstaja enotno razumevanje nekaterih pojmov, povezanih s preživnino. Preživnina za otroka na primer pomeni podporo za otroka - stroške za otroka, ki jih morajo kriti vsi starši ne glede na njihovo finančno stanje, najnižji znesek takšnih stroškov pa določi kabinet ministrov. Pojem preživnine za otroka je opredeljen v Zakonu o Jamstvenem preživninskem skladu. Razvoj sodne prakse pa je prispeval k enotnemu razumevanju nekaterih pojmov, povezanih z vprašanji o preživnini, čeprav ni jasnega sklicevanja na pravni naslov, iz katerega izhajajo (preživnina, preživninska obveznost ali sredstva za preživljanje). Obstaja na primer tudi enotno razumevanje vprašanj o preživnini za zakonca: preživnina pomeni dolgoročno finančno pomoč enega zakonca drugemu zakoncu zaradi poslabšanja njegovega finančnega stanja.

Katere osebe morajo drugi osebi plačevati „preživnino“?

- starši svojim otrokom

Starši morajo preživljati otroka, dokler se ni sposoben preživljati sam. Zato preživninska obveznost do otroka ni omejena z njegovo polnoletnostjo. Če otrok postane polnoleten, lahko sodišče kljub temu presodi, ali je treba ugoditi preživninskemu zahtevku, zlasti če se polnoleten otrok ne izobražuje ali poklicno usposablja ali če bi lahko dobil sredstva z lastnim delom, vendar se tega izogiba. Upoštevati je treba, da mora biti preživninska obveznost staršev do otrok sorazmerna s finančnim stanjem vsakega od staršev. Kljub temu mora vsak od staršev zagotoviti najnižji znesek preživnine, ki ga določi kabinet ministrov, ne glede na njuno finančno stanje. Starši morajo preživljati otroka ne glede na to, ali otrok živi z enim od staršev ali ločeno od njiju.

Na vrh straniNa vrh strani

Preživnina za otroka pomeni zagotavljanje hrane, oblačil, nastanitve in zdravstvene oskrbe; skrb, izobraževanje in vzgojo otroka (prispevati k duševnemu in telesnemu razvoju otroka ob upoštevanju njegove osebnosti, sposobnosti in interesov ter pripraviti otroka na družbeno koristno dejavnost).

- otroci svojim staršem

Za preživljanje staršev so enako odgovorni vsi otroci. Če se finančno stanje otrok razlikuje, lahko sodišče določi preživninsko obveznost do staršev, ki je sorazmerna s finančnim stanjem posameznega otroka.

- razvezani zakonec nekdanjemu zakoncu
  1. če je zakonska zveza razveljavljena in je eden od nekdanjih zakoncev ob sklenitvi zakonske zveze vedel, da se zakonska zveza lahko razveljavi, lahko drugi zakonec zahteva od nekdanjega zakonca sredstva, ki so sorazmerna z njegovim finančnim stanjem, če jih drugi zakonec potrebuje za ohranitev prejšnje ravni blaginje ali preživljanje;
  2. ob ali po razvezi zakonske zveze lahko nekdanji zakonec zahteva od drugega zakonca sredstva za ohranitev prejšnje ravni blaginje ali preživljanje, ki so sorazmerna z njegovim finančnim stanjem, če je drugi zakonec s svojim ravnanjem prispeval k razvezi zakonske zveze.
- drugi
- stari starši svojim vnukom

Če otrok nima staršev ali če ga ti ne morejo preživljati, morajo otroka enakovredno preživljati stari starši. Če se finančno stanje starih staršev razlikuje, lahko sodišče določi preživninsko obveznost, ki je sorazmerna s finančnim stanjem vsakega od starih staršev.

- vnuki svojim starim staršem

Za preživljanje starih staršev so enako odgovorni vsi vnuki, če je to potrebno. Če se finančno stanje vnukov razlikuje, lahko sodišče določi preživninsko obveznost, ki je sorazmerna s finančnim stanjem vsakega od vnukov.

Na vrh straniNa vrh strani

- zakonec drugemu zakoncu

Če zakonca živita ločeno, lahko zakonec po potrebi:

  1. zahteva od drugega zakonca, ki je prispeval k ločenemu življenju, sredstva za ohranitev enake ravni blaginje, sorazmerna s finančnim stanjem drugega zakonca; ali
  2. zahteva od drugega zakonca, ki je prispeval k ločenemu življenju, sredstva za preživljanje, sorazmerna s finančnim stanjem drugega zakonca, pri čemer preživljanje vključuje hrano, oblačila, nastanitev in po potrebi osebno nego.
- preživninske obveznosti zaradi pogodbenih preživninskih obveznosti

Stranke se lahko o preživnini (preživninski obveznosti) in načinu njenega plačila dogovorijo s pogodbo o preživljanju. V skladu s takšno pogodbo ena stranka preživlja drugo stranko v obliki denarnih plačil ali drugačne finančne koristi, druga stranka pa se zaveže, da bo v času svojega življenja preživljala prvo stranko, razen če se stranke o trajanju takšne obveznosti dogovorijo drugače. Preživnina vključuje hrano, nastanitev, oblačila in oskrbo, če je prejemnik preživnine mladoletnik, pa tudi vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, razen če je določeno drugače.

- preživninska obveznost zaradi telesne poškodbe

Preživninska obveznost je lahko tudi obveznost, ki nastane zaradi telesne poškodbe. Takšna preživninska obveznost je del odškodninske odgovornosti zaradi povzročitve telesne poškodbe drugi osebi. Zato se v primeru smrti oškodovanca, ki mora preživljati drugo osebo, zaradi poškodbe preživninska obveznost prenese na osebo, ki je odgovorna za njegovo smrt. Znesek takšne odškodnine določi sodišče po lastni presoji, pri čemer upošteva starost umrle osebe, njeno zmožnost preživljanja v času življenja in končno tudi vprašanje, ali preživninski upravičenec potrebuje preživnino. Če ima preživninski upravičenec dovolj sredstev, preživninska obveznost preneha.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Starši morajo preživljati otroka sorazmerno s svojim finančnim stanjem, dokler se ni sposoben preživljati sam. Zato v skladu z nacionalno (civilno) zakonodajo preživninska obveznost do otroka ni omejena z njegovo polnoletnostjo.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Latvije?

Pravo Latvije se uporablja v zadevah v zvezi s preživninsko obveznostjo, pri čemer je treba upoštevati zgoraj omenjeno enotno razumevanje nekaterih vprašanj, povezanih s preživnino, in različne vrste pravnih razmerij. Na primer:

  1. Pravna razmerja med otroki in starši ureja pravo Latvije, če je kraj prebivališča otroka v Latviji. V zvezi s premoženjem v Latviji se za starše in otroke uporablja pravo Latvije, ne glede na to, da kraj prebivališča otroka ni v Latviji.
  2. Osebna in premoženjska razmerja med zakoncema ureja pravo Latvije, če je kraj prebivališča zakoncev v Latviji. Če je premoženje zakoncev v Latviji, se za vprašanja v zvezi s takšnim premoženjem uporablja pravo Latvije, ne glede na to, da zakonca ne prebivata v Latviji.
  3. V zvezi s pogodbenimi pravicami in obveznostmi pogodbenih strank se za njuno medsebojno razmerje uporablja pravo Latvije, če sta se pogodbeni stranki tako dogovorili (npr. v zvezi s preživninskimi obveznostmi zaradi pogodbenih preživninskih obveznosti).
  4. V zvezi z vsebino in posledicami nepogodbenih obveznosti se uporablja pravo Latvije, če je vzrok, zaradi katerega je nastala obveznost, nastal v Latviji (na primer preživninska obveznost zaradi telesne poškodbe).

4. Če ni mogoče uporabiti prava Latvije, katero pravo bo uporabilo sodišče Latvije? Če sta vlagatelj in preživninski zavezanec v Latviji:

Tuje pravo se običajno ne uporablja v zvezi s preživninsko obveznostjo, razen v nekaterih primerih, če tako določajo mednarodne pogodbe, ki so zavezujoče za Latvijo. Tuje pravo se uporablja, če ni v nasprotju z obveznimi ali nujnimi pravnimi pravili prava Latvije.

Na vrh straniNa vrh strani

Če sta vlagatelj in preživninski zavezanec v Latviji, se v skladu s tem uporablja pravo Latvije.

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče?

Če želi vlagatelj dobiti preživnino (preživninska obveznost ali sredstva za preživljanje), mora vložiti zahtevek pri sodišču v skladu s postopkom iz Zakona o civilnem postopku.

Latvija je ustanovila Jamstveni preživninski sklad, katerega namen je zagotoviti mladoletnim otrokom preživnino iz državnih proračunskih sredstev. Imetnik sredstev je uprava Jamstvenega preživninskega sklada. Uprava tega sklada je podrejena ministrstvu za otroke in družino.

Preživnino lahko zagotovi uprava Jamstvenega preživninskega sklada, če je vlagatelj najprej poskušal izterjati preživnino po sodni poti; šele potem lahko vlagatelj, če je bila izvršitev neuspešna, vloži zahtevek pri upravi Jamstvenega preživninskega sklada.

Uprava Jamstvenega preživninskega sklada dodeli preživnino, le če je bila izvršitev sodne odločbe o izterjavi preživnine v skladu s civilnim postopkom, ki se uporablja, tj. v skladu z Zakonom o civilnem postopku, neuspešna ali če preživninski zavezanec izpolni odločitev sodišča o dodelitvi preživnine, vendar ne zagotovi določenega najnižjega zneska preživnine. 

5.A. Kako se ta zahtevek vloži pri tej organizaciji ali državnem organu (osrednjem ali lokalnem) in kakšen postopek se pri tem uporablja?

Zahtevek za preživnino uprave Jamstvenega preživninskega sklada se lahko vloži na naslednja načina:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. Vlagatelj lahko vloži zahtevek neposredno pri upravi Jamstvenega preživninskega sklada, pri čemer mora predložiti tudi:
    • prepis sodne odločbe o dodelitvi preživnine;
    • potrdilo sodnega izvršitelja, da je bila izvršitev odločbe o dodelitvi preživnine neuspešna ali da zavezanec izpolnjuje odločbo sodišča o dodelitvi preživnine, vendar ne zagotavlja določenega najnižjega zneska preživnine. Potrdilo se lahko predloži upravi Jamstvenega preživninskega sklada v roku enega meseca od izdaje potrdila;
    • izvod rojstnega lista otroka (predložiti je treba izvirnik);
    • pooblastilo ali izvod pooblastila (predložiti je treba izvirnik), če preživnino zahteva pooblaščeni zastopnik.
  2. Vlagatelj lahko pošlje zahtevek tudi po pošti, pri čemer morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
    • podpis vlagatelja na zahtevku mora biti notarsko overjen;
    • zahtevku je treba priložiti:
      • prepis sodne odločbe o dodelitvi preživnine;
      • potrdilo sodnega izvršitelja, da je bila izvršitev odločbe o dodelitvi preživnine neuspešna ali da zavezanec izpolnjuje odločbo sodišča o dodelitvi preživnine, vendar ne zagotavlja določenega najnižjega zneska preživnine;
      • notarsko overjen izvod rojstnega lista otroka;
      • notarsko overjeno pooblastilo ali izvod pooblastila, če preživnino zahteva pooblaščeni zastopnik.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Da, pooblaščeni zastopnik lahko vloži zahtevek v imenu sorodnika ali bližnje osebe.

Na vrh straniNa vrh strani

V primeru mladoletnih otrok lahko zahtevek vložijo starši ali drugi nosilci starševske odgovornosti v imenu otrok.

7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Zahtevke za izterjavo preživnine (preživninska obveznost ali sredstva za preživljanje) prouči pristojno okrajno (mestno) sodišče v skladu z določbami o pristojnosti.

V Latviji je okrajno (mestno) sodišče pristojno za proučitev zahtevkov za izterjavo preživnine (preživninska obveznost ali sredstva za preživljanje):

  • v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah;
  • v skladu z določbami dvostranskih ali večstranskih mednarodnih pogodb, ki so zavezujoče za Republiko Latvijo;
  • v skladu z Zakonom o civilnem postopku, razen če se uporabljajo določbe Uredbe 44/2001 ali določbe dvostranskih ali večstranskih mednarodnih pogodb, ki so zavezujoče za Republiko Latvijo:
    • tožba se lahko vloži pri sodišču v kraju prebivališča toženca;
    • tožba zoper toženca, katerega kraj prebivališča ni znan ali ki ima stalno prebivališče zunaj Latvije, se lahko vloži pri sodišču v kraju, v katerem je nepremično premoženje toženca, ali v kraju zadnjega znanega prebivališča toženca;
    • tožba za izterjavo preživnine se lahko vloži tudi v kraju prebivališča tožnika;
    • tožba v zvezi s preživninsko obveznostjo zaradi telesne poškodbe (zasebni delikti), ki je povzročila pohabljenje ali drugo okvaro zdravja ali smrt, se lahko vloži tudi v kraju prebivališča tožnika ali kraju, v katerem so bili delikti storjeni.

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kakšen postopek se uporablja?

Ne, poravnava ni obvezna pred vložitvijo tožbe.

Na vrh straniNa vrh strani

Kljub temu si sodnik med pripravo obravnave prizadeva za poravnavo med strankami. Zato sta stranki pozvani, da poskušata doseči poravnavo pred sodno obravnavo zahtevka.

Prav tako je treba poudariti, da se lahko stranki dogovorita o vprašanjih v zvezi s preživnino po zunajsodni poti.

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Tožniki so oproščeni plačila sodnih stroškov (državnih taks, uradnih taks in procesnih stroškov) državi v primeru zahtevkov za izterjavo preživnine.

Tožniki so oproščeni plačila sodnih stroškov (državnih taks, uradnih taks in procesnih stroškov) državi v primeru zahtevkov zaradi telesnih poškodb, ki so povzročile pohabljenje ali drugo okvaro zdravja ali smrt.

Toženci so oproščeni plačila stroškov v zadevah v zvezi z znižanjem sodno določene preživnine in znižanjem takšnih plačil v primeru zahtevkov zaradi telesnih poškodb, ki povzročijo pohabljenje ali drugo okvaro zdravja ali smrt.

Država na splošno zagotavlja brezplačno pravno pomoč, če si oseba zaradi posebnih okoliščin, finančnega stanja in splošne stopnje dohodka objektivno težko zagotovi ustrezno varstvo pravic. Brezplačna pravna pomoč se dodeli v skladu z določbami Zakona o brezplačni državni pravni pomoči.

Brezplačna pravna pomoč na splošno zajema stroške za pripravo procesnih listin, pravno svetovanje med postopkom in zastopanje na sodišču. V zadevah s čezmejnim elementom je oseba upravičena tudi do brezplačne pravne pomoči za kritje stroškov za tolmača, prevod nekaterih sodnih in zunajsodnih listin ter listin, ki jih predloži zadevna oseba, če so te listine pomembne za zadevo, v nekaterih okoliščinah pa tudi za kritje potnih stroškov zaradi sodelovanja v postopku.

Na vrh straniNa vrh strani

Država ne krije sodnih stroškov, ki jih mora oseba plačati v skladu s sodno odločbo. Sodni stroški vključujejo državne takse, uradne takse in procesne stroške, na primer zneske, ki jih je treba plačati pričam in izvedencem, stroške za zaslišanje prič, stroške za vročitev in izdajo verodostojnih kopij tožbenih predlogov, sodnih pozivov itd.

Glejte temo „Pravna pomoč - Latvija“.

10. Kakšno preživnino ponavadi določi sodišče? Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

Sodišče lahko dodeli preživnino za otroka v obliki točno določenega denarnega zneska, preživninsko obveznost ali sredstva za preživljanje pa lahko dodeli v drugih vrednostih, kot so hrana, oblačila, nastanitev itd. ali kot kombinacijo denarne in stvarne dajatve.

Pri določitvi in dodelitvi točno določenega denarnega zneska preživnine (preživninska obveznost ali sredstva za preživljanje) sodišče najprej upošteva finančno stanje strank ter njihove življenjske in družinske okoliščine ter ustrezno prouči dokaze, ki jih predložijo stranke.

Sprememba zneska in roka izterjave dodeljene preživnine (preživninska obveznost in sredstva za preživljanje) ter oprostitev od preživnine se lahko odobrijo le na podlagi novega zahtevka, ki ga vloži zadevna stranka. Zato lahko sodišče zaradi spremembe življenjskih stroškov ali družinskih okoliščin začne nov postopek za spremembo zneska dodeljene preživnine.

Na vrh straniNa vrh strani

11. Kako in komu se plača preživnina?

Zavezanec plača preživnino preživninskemu upravičencu. Če zahtevek vloži eden od staršev v imenu mladoletnega otroka ali drug nosilec starševske odgovornosti, se preživnina plača vlagatelju in ne neposredno otroku. Preživnina se običajno plačuje v rednih časovnih intervalih in v določenem znesku, npr. v obliki odtegljaja pri plači; plačilo v drugih vrednostih ni tako pogosto.

12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno?

Če zavezanec ne plača upravičencu preživnine prostovoljno, mora sodišče, ki je izdalo sodno odločbo ali drugo odločbo, izdati sklep o izvršbi. Sklep o izvršbi je potem treba predložiti v izvršitev sodnemu izvršitelju v 10 letih od dneva pravnomočnosti sodne odločbe, razen če veljajo drugačni zastaralni roki. Sodni izvršitelj začne prisilno izvršitev na podlagi pisnega zahtevka, ki ga predloži preživninski upravičenec. Sodni izvršitelj mora sprejeti sklep o izvršbi in ga izvršiti, če je kraj prebivališča preživninskega zavezanca ali kraj, v katerem je njegovo premoženje ali delovno mesto, na območju, za katerega je pristojen zadevni izvršilni urad.

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine?

  1. Zahtevek za izterjavo preživnine za mladoletnega otroka se lahko vloži pri upravi Jamstvenega preživninskega sklada, če je bila izvršitev sodne odločbe o izterjavi preživnine v skladu s civilnim postopkom, ki se uporablja, neuspešna ali če preživninski zavezanec izpolni sodno odločbo o preživnini, vendar ne zagotovi določenega najnižjega zneska preživnine.
  2. Če je treba priznati in izvršiti v tujini odločbo ali sodno odločbo, ki jo izda sodišče v Latviji, ali priznati in izvršiti v Latviji odločbo, ki jo izda tuje sodišče, lahko ministrstvo za pravosodje pomaga in zagotovi informacije o postopku za priznanje in izvršitev odločbe ali sodne odločbe.

14. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plača preživnino v celoti ali delno?

Uprava Jamstvenega preživninskega sklada lahko nadomesti preživninskega zavezanca, če gre za izterjavo preživnine za mladoletnega otroka (glejte odgovor na vprašanji 5 in 5A). V tem primeru lahko uprava Jamstvenega preživninskega sklada izterja plačane zneske od preživninskega zavezanca.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je vlagatelj v Latviji in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi:

Če je vlagatelj v Latviji in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi, lahko vlagatelj kljub temu vloži zahtevek pri upravi Jamstvenega preživninskega sklada, če je bila izvršitev sodne odločbe o izterjavi preživnine v skladu s civilnim postopkom, ki se uporablja, neuspešna ali če preživninski zavezanec izpolni sodno odločbo o preživnini, vendar ne zagotovi določenega najnižjega zneska preživnine. Pred vložitvijo zahtevka pri upravi Jamstvenega preživninskega sklada mora vlagatelj zahtevati priznanje in izvršitev sodne odločbe v drugi državi, v kateri ima preživninski zavezanec prebivališče, če v Latviji nima premoženja, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev. Če izvršitev odločbe v drugi državi ni mogoča ali če je neuspešna, lahko vlagatelj vloži zahtevek pri upravi Jamstvenega preživninskega sklada.

15. Ali lahko v Latviji vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni)?

V zvezi z zahtevkom lahko vlagatelju pomagata ministrstvo za pravosodje in uprava Jamstvenega preživninskega sklada (glejte odgovor na vprašanji 5 in 5A).

16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

Ministrstvo za pravosodje Republike Latvije (Ministry of Justice of the Republic of Latvia)

Brivibas blvd. 36, Riga,

LV-1536

Telefon: +371 7036801, +371 7036716

Telefaks: +371 7210823, +371 7285575

Na vrh straniNa vrh strani

Elektronska pošta: tm.kanceleja@tm.gov.lv

Uprava Jamstvenega preživninskega sklada (Administration of the Maintenance Guarantee Fund)

Pulkveža Brieža street 115, Riga,

LV-1010

Telefon: +371 7830626

Telefaks: +371 7830636

Elektronska pošta: pasts@ugf.gov.lv

17. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju?

Če je treba priznati v tujini odločbo, ki jo je izdalo sodišče v Latviji, ali priznati v Latviji tujo sodno odločbo, lahko ministrstvo za pravosodje pomaga pri predložitvi zadevne odločbe ali sodne odločbe sodišču zaradi priznanja in izvršitve. Ministrstvo za pravosodje lahko pomaga tudi z informacijami o teh vprašanjih.

Uprava Jamstvenega preživninskega sklada lahko tudi nadomesti preživninskega zavezanca in plača preživnino za mladoletnega otroka ter zagotovi informativno pomoč v zadevah zvezi s preživnino (glejte odgovor na vprašanji 5 in 5A).

Če je vlagatelj v drugi državi in preživninski zavezanec v Latviji:

Če je vlagatelj v drugi državi in preživninski zavezanec v Latviji, zgoraj navedena pomoč ni vedno izvedljiva, zlasti če želi oseba uveljavljati preživnino za mladoletnega otroka pri upravi Jamstvenega preživninskega sklada.

18. Ali se lahko vlagatelj na organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) v Latviji obrne neposredno?

Če je treba priznati v tujini odločbo ali sodno odločbo, ki jo je izdalo sodišče v Latviji, ali priznati v Latviji odločbo ali sodno odločbo tujega sodišča, lahko vlagatelj predloži ministrstvu za pravosodje vse listine, potrebne za priznanje in izvršitev sodne odločbe.

Za izterjavo preživnine za mladoletnega otroka pri upravi Jamstvenega preživninskega sklada lahko vlagatelj vloži zahtevek in potrebne dokumente neposredno pri tej upravi.

19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

Glejte vprašanje 16.

20. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju?

Glejte vprašanje 17.

Nadaljnje informacije

  • Portal sodišč v Latviji latviešu valoda
  • Vodnik o pravu Latvije English
  • Center za prevajanje in terminologijo English - latviešu valoda
  • Ministrstvo za otroke in družino English - latviešu valoda
  • Uzturlidzekļu Garantiju fonda administrācija English - latviešu valoda

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Latvija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 20-11-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo