Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Italija

Zadnja sprememba: 30-08-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Italija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomenita izraza „alimenti“ in „obbligazione alimentare“ po pravu Italije? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Italije? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Italije, katero pravo bo uporabilo sodišče? Kaj pomeni, če sta oseba, ki zahteva preživnino, in preživninski zavezanec na ozemlju Italije? 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče? 5.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kateri so postopki? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče spremeni odločitev, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je treba sprožiti? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga dobiti preživnino? 13.
14. Ali lahko ta organizacija ali državni organ (lokalni ali osrednji) nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine? Kaj pomeni, če je vlagatelj v Italiji, preživninski zavezanec pa ima stalno prebivališče v drugi državi? 14.
15. Ali lahko v Italiji vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)? 15.
16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 16.
17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)? Kaj pomeni, če je vlagatelj v drugi državi, preživninski zavezanec pa ima stalno prebivališče v Italiji? 17.
18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) v Italiji obrne neposredno? 18.
19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 19.
20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)? 20.

 

1. Kaj pomenita izraza „alimenti“ in „obbligazione alimentare“ po pravu Italije?

Pravo Italije opredeljuje izraz „alimenti“ kot pravno uveljavljeno zagotovitev materialne pomoči osebi ali osebam, ki potrebujejo finančno pomoč, čeprav so v takšnem položaju po svoji krivdi (člen 433 in naslednji Civilnega zakonika).

Preživninska obveznost spada med obveznosti družinske solidarnosti, kljub dejstvu, da odgovornost preživljanja družine izgublja pomen zaradi uveljavljanja zamisli o tesneje povezani družbi, ki mora kot taka obravnavati vse bistvene materialne potrebe ljudi.

Osebe, ki morajo zagotavljati preživnino, so navedene spodaj po vrstnem redu:

  • zakonec, če ni določena obveznost za vzdrževanje („mantenimento“), tj. zakonci, ki ne živijo v življenjski skupnosti zaradi krivdnih razlogov, in zakonci, ki prejmejo denarna sredstva na podlagi dogovora o razvezi zakonske zveze;
  • otroci, vključno s posvojenimi otroki, ali če otrok ni, neposredni potomci v ravni vrsti;
  • starši, ali če staršev ni, neposredni predniki v ravni vrsti; posvojitelji;
  • zeti in snahe;
  • tasti in tašče;
  • bratje in sestre; polbratje in polsestre;
  • preživnino mora zagotoviti najbližji sorodnik glede na zgornjo razvrstitev; če je na eni ravni več oseb, je odgovornost razdeljena glede na njihov finančni položaj.

Drugi primeri:

  • prejemniki se morajo preživljati sami, preden prejmejo preživnino katere koli druge osebe, ki je za to odgovorna;
  • če ne obstaja nobena druga odgovorna oseba, mora preživnino zagotoviti tudi zakonec, ki je odgovoren za razveljavitev zakonske zveze, zakoncu, ki ni kriv;
  • preživnino morajo zagotoviti tudi starši nepriznanim otrokom, ki so polnoletni in potrebujejo pomoč.

Zahteve, ki morajo biti izpolnjene za pridobitev preživnine:

Na vrh straniNa vrh strani

  • prejemniki morajo potrebovati pomoč in biti delno ali v celoti nesposobni za preživljanje;
  • razen krvne povezave (ali povezave na podlagi hvaležnosti v primeru donacij) med strankama morajo tudi sredstva zavezanca zadoščati za preživnino.

Sistem zahtevkov za preživnino:

  • prenosi, odpovedi, nadomestilo in pritožbe arbitrom so prepovedane;
  • pravica do preživnine je neodtujljiva;
  • preživnine ni mogoče zarubiti ali zaseči; znesek, ki je potreben za preživljanje dolžnika in njegove družine, je izključen iz stečajnega premoženja;
  • niti preživninski zavezanec niti prejemnik ne smeta prenesti preživninske obveznosti na naslednike.

Kaj pomenita izraza „mantenimento“ in „obbligazione di mantenimento“ po pravu Italije?

Preživninska obveznost zakoncev in staršev do svojega zakonca in otrok je najpomembnejše dejanje družinske solidarnosti v jedrni družini.

Za razliko od pojma „alimenti“ izraža pojem „obbligazione di mantenimento“ običajna razmerja v jedrni družini; ne predvideva se, da oseba potrebuje materialno pomoč (tj. nezmožnost izpolnjevanja osnovnih življenjskih potreb), in obveznosti je treba izpolnjevati ne glede na morebitne formalnosti ali zahteve, razen v primeru prenehanja življenjske skupnosti.

V primeru prenehanja življenjske skupnosti:

  • morata oba starša preživljati otroke, ne glede na to, kateri od njiju ima pravico do varstva in vzgoje otrok;
  • v primeru prenehanja življenjske skupnosti brez krivde lahko tisti zakonec, ki nima dovolj dohodka in je v slabšem finančnem položaju, zahteva, da drugi zakonec plačuje preživnino, kar mu omogoča ohranitev življenjskega standarda pred prenehanjem življenjske skupnosti;
  • lahko zakonec, ki je kriv za prenehanje življenjske skupnosti, prejme preživnino, le če jo potrebuje.

V primeru razveze zakonske zveze:

Na vrh straniNa vrh strani

  • morata oba starša preživljati otroke, v skladu z enakimi pravili kot v primeru prenehanja življenjske skupnosti;
  • je nekdanji zakonec upravičen do preživnine, če nima več dovolj dohodka za ohranitev življenjskega standarda pred prenehanjem življenjske skupnosti in je v slabšem finančnem položaju kot drugi zakonec.

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Preživninska obveznost do otrok je stalna, ker morajo starši preživljati mladoletne otroke in tudi polnoletne otroke, dokler ne postanejo ekonomsko samostojni. Slednji so upravičeni do preživnine tudi, če potrebujejo pomoč.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Italije?

Člen 45 Zakona št. 218 iz leta 1995 določa, da obveznosti preživljanja družine ureja Haaška konvencija z dne 2. oktobra 1973, ki je v Italiji začela veljati na podlagi Zakona št. 745 z dne 24. oktobra 1980; sklicevanje na Konvencijo, kot je določeno v členu 45, je povezano le z obveznostmi preživljanja družine in ne obveznostmi prejemnika.

Merilo iz Haaške konvencije se navezuje na pravo prebivališča prejemnika; če to pravo ne predvideva preživnine, se uporablja nacionalna zakonodaja, skupna obema strankama; če upravičenec ne more dobiti preživnine na podlagi te zakonodaje, se uporablja pravo države, v kateri je bil zahtevek vložen.

Socialne obveznosti po prenehanju življenjske skupnosti, razvezi zakonske zveze ali razveljavitvi zakonske zveze ureja pravo države, v kateri je bilo prenehanje življenjske skupnosti, razveza zakonske zveze ali njena razveljavitev odobrena ali priznana.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Če ni mogoče uporabiti prava Italije, katero pravo bo uporabilo sodišče? Kaj pomeni, če sta oseba, ki zahteva preživnino, in preživninski zavezanec na ozemlju Italije?

Če obe stranki prebivata v Italiji, se uporablja pravo Italije, v skladu s splošnim merilom o prebivališču iz Haaške konvencije z dne 2. oktobra 1973.

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče?

V Italiji lahko osebe, ki želijo vložiti preživninski zahtevek, to storijo le pri sodnih organih.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

V Italiji lahko določijo preživnino le sodni organi.

Zahtevek pri sodnih organih lahko vložijo tudi zastopniki na podlagi pooblastila.

7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Vlagatelj mora upoštevati pravila o pristojnosti za različne vrste zadev in na različnih območjih. Mirovni sodniki so pristojni za zahtevke, ki so nižji od 2 582,28 EUR; sodišča so pristojna za preživninske zahtevke, ki presegajo ta znesek.

V primerih prenehanja življenjske skupnosti ali razveze zakonske zveze o plačilu odloča sodnik, ki obravnava prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze; vseeno veljajo za kakršne koli spremembe plačil, ki jih predlaga katera koli stranka, običajna pravila o pristojnosti za različne vrste zadev in na različnih območjih.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kateri so postopki?

V zadevah v zvezi s preživninskimi zahtevki, ki jih obravnava mirovni sodnik, lahko stranke osebno nastopijo pred sodiščem in ustno predstavijo svojo zadevo, če vrednost zahtevka ne presega 516,46 EUR; mirovni sodnik lahko dovoli, da stranke osebno nastopijo pred sodiščem tudi za zahtevke, ki vključujejo večje zneske.

Sicer morajo stranke nastopiti pred sodiščem skupaj s pravnim zastopnikom, razen če zakon določa drugače (npr. stranka, ki opravlja odvetniški poklic, lahko nastopi tudi brez zastopnika).

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

„Standardna taksa za vpis zadev na seznam obravnav“ velja v Italiji od 1. marca 2002 in je nadomestila vse prejšnje takse za civilne, kazenske in upravne zadeve (glejte prečiščeno besedilo, potrjeno s Predsedniško uredbo št. 115 iz leta 2002). To je sistem stalnih plačil, pri katerem se zneski, ki jih je treba plačati, razlikujejo glede na znesek zahtevka ali pa so v nekaterih primerih določeni kot pavšalni zneski. S finančnim zakonom št. 311 iz leta 2004 so bile nedavno spremenjene nekatere mejne vrednosti in ustrezne takse.

Od 1. januarja 2005 je za zahtevke do 1 100,00 EUR treba plačati prispevek 30,00 EUR; prispevek se postopoma zvišuje do vrednosti 1 110,00 EUR za zahtevke, ki presegajo 520 000,00 EUR; stalno takso je treba plačati za zadeve, s katerimi je povezano premično in nepremično premoženje, (200,00 EUR za nepremično premoženje in 100,00 EUR za vse druge zadeve); za lažje plačilo so na voljo obrazci ali posebne položnice na pošti (glejte stran Agenzia Entrate italiano).

Na vrh straniNa vrh strani

Iz stalne takse so izvzeti postopki, pri katerih se vloži ugovor ali zahteva uvedba ukrepov zavarovanja, vključno z izvršilnimi postopki, ki vključujejo dodelitev preživnine za otroka; izvzeti so tudi postopki v zvezi z družinskimi vprašanji in prenehanjem življenjske skupnosti.

Stranka, ki uspe, je upravičena do povračila stroškov, ki nastanejo zaradi dela odvetnika, in kakršnih koli zneskov za preiskovalne dejavnosti (npr. nujno strokovno svetovanje); sodnik določi izdatke na podlagi tarifne lestvice z zgornjimi in spodnjimi mejami.

Osebe, katerih letni obdavčljivi dohodek je nižji od 9 269,22 EUR, so lahko upravičene do brezplačnega pravnega zastopanja. Upošteva se prejeti dohodek zakonca in drugih družinskih članov te osebe, če živijo skupaj.

Svet odvetniških združenj je vzpostavil informacijsko in svetovalno službo za brezplačno pravno zastopanje (glejte obrazec za brezplačno pravno zastopanje).

10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče spremeni odločitev, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

Pravni ukrep, ki določa vrsto dodeljene preživnine in odreja plačilo, je sodna odločba in pomeni izvršilni nalog.

Sodnik določi, da mora odgovorna stranka storiti vse potrebno za zagotovitev, da lahko upravičenec izpolni svoje osnovne življenjske potrebe, tj. stroški za hrano, nastanitev in oblačila ter stroški za predmete in storitve, ki so potrebne za dostojno življenje. Sodnik mora pri odločitvi o dodeljeni vrsti preživnine upoštevati finančni položaj odgovorne stranke.

Na vrh straniNa vrh strani

V primeru preživnine, dodeljene zakoncu, ki ne živi več v življenjski skupnosti z drugim zakoncem, ali razvezanemu zakoncu, mora sodnik upoštevati tudi življenjski standard med zakonsko zvezo. Pri določitvi preživnine za mladoletnike in polnoletne otroke, ki še niso finančno neodvisni, mora sodnik upoštevati njihove potrebe v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem.

Preživnina in razporeditev plačil se lahko spremenita na podlagi vloge odgovorne stranke ali upravičenca.

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina se plača upravičencu.

Preživnina za mladoletnike se plača tistemu od staršev, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka; za polnoletne otroke, ki še niso finančno neodvisni, je za prejemanje preživnine za otroka pravno upravičen tisti od staršev, ki ima pravico do varstva in vzgoje otroka ter ga še naprej preživlja, (vzporedno z drugačno obliko pravnega upravičenja otroka).

Sodnik določi zneske in razporeditev plačil; v primeru prenehanja življenjske skupnosti lahko sodnik določi, da morajo tretje stranke izvršiti delna plačila neposredno upravičencem ter redna plačila odgovorni stranki.

12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je treba sprožiti?

Upravičencem so na voljo običajni načini, s katerimi zagotovijo, da dolžnik upošteva svoje finančne obveznosti. Dosežejo lahko ukrepe zavarovanja za zaščito plačila ter izvršitev plačila z zasegom blaga in denarnih sredstev, ki jih dolgujejo tretje stranke.

Na vrh straniNa vrh strani

Neplačevanje preživnine je lahko kršitev odgovornosti družinske podpore (člen 570 Kazenskega zakonika); je kaznivo dejanje, če sodišče prejme pritožbo prizadete stranke, če pa je upravičenec mladoletnik, je pregon uveden samodejno. V Italiji se je pravica do vložitve pravnega sredstva pokazala kot učinkovita pri preprečevanju neizpolnjevanja obveznosti s strani zakoncev, ki nimajo pravice do varstva in vzgoje otrok.

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga dobiti preživnino?

Državni organi ne sodelujejo v sodnih postopkih v imenu upravičenca ali kako drugače izvršujejo pritisk na odgovorno stranko.

 Nedavno sprejeta zakonodaja (Zakon št. 6 iz leta 2004) je uvedla pojem podpornega skrbnika, ki ga lahko določi sodnik (ne da bi bila potrebna pravna zaščita), in opredelila, kaj lahko stori v imenu katere koli zainteresirane stranke, ki delno ali v celoti ne more poskrbeti za vsakodnevno življenje (npr. invalidne osebe, starejše osebe, alkoholiki, uživalci drog, zaporniki). Podporni skrbnik je lahko pozvan, da zahteva preživnino pri sodišču.

14. Ali lahko ta organizacija ali državni organ (lokalni ali osrednji) nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine? Kaj pomeni, če je vlagatelj v Italiji, preživninski zavezanec pa ima stalno prebivališče v drugi državi?

V Italiji zagotavljajo podporo za osebe v stiski tudi zasebne socialne skupine, katerih naloga je zaščititi ljudi na robu družbe ali ljudi, ki živijo v revščini. Njihove dejavnosti so prostovoljne in se lahko izvajajo na veliko različnih načinov glede na posebne potrebe in zmožnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Ustava zahteva, da morajo država in javni organi zagotavljati socialno pomoč tistim ljudem, ki potrebujejo finančno podporo, ki so nezmožni za delo ali nimajo sorodnikov, ki bi jih lahko preživljali.

Nacionalna zdravstvena služba pa mora delovati tako, da zavaruje zdravje revnih ljudi z zagotovitvijo oskrbe in nastanitve. Podobno morajo regionalni organi zagotavljati javne menze in prebivališče ter ustanove za oskrbo in nastanitev za starejše in bolne osebe.

Te dejavnosti nadomeščajo odgovornosti družinske podpore, razen v primeru, da so upravičeni zahtevati podporo od sorodnikov, ki morajo v skladu z zakonom izpolnjevati svoje obveznosti. Takšne zahtevke ureja zakon o nosilcih-upnikih (člen 9 Haaške konvencije z dne 2. oktobra 1973).

Če je vlagatelj v Italiji, preživninski zavezanec pa v drugi državi, se za opredelitev mej in obsega preživninskih obveznosti ter načinov in pogojev plačila uporabljajo merila, ki jih določa pravo vlagateljeve države, v skladu s Haaško konvencijo iz leta

1973, ki upošteva splošno pravno merilo države prebivališča upravičenca.

15. Ali lahko v Italiji vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)?

Organizacije lahko vedno zagotavljajo pomoč v obliki in pod pogoji, ki jih določajo te organizacije. Državni organi morajo zagotavljati pomoč na načine in v obsegu, ki so navedeni v prejšnjem odgovoru.

16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

V Italiji je veliko dobrodelnih ustanov, pri katerih delajo prostovoljci.

Na vrh straniNa vrh strani

Državni organi, ki morajo zagotavljati pomoč, so: regionalni, okrožni, pokrajinski in občinski organi ter uradi nacionalne zdravstvene službe.

Vsi ti organi imajo urade, ki so posebej odgovorni za preučitev vlog zainteresiranih strank in sprejetje najustreznejših ukrepov po presoji posamezne zadeve (nadaljnje informacije so na voljo na ustreznih spletnih straneh).

17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)? Kaj pomeni, če je vlagatelj v drugi državi, preživninski zavezanec pa ima stalno prebivališče v Italiji?

Zasebne ustanove lahko izberejo vrsto in obseg podpore, ki jo želijo zagotoviti, v skladu z določbami iz statutov in finančno zmogljivostjo. Ukrepi, ki jih izvajajo vladne ustanove, so določeni z zakonom.

Če vlagatelj ni v državi, kjer prebiva odgovorna stranka, se znesek preživnine ter načini in pogoji plačila določijo:

  • najprej po pravu kraja običajnega prebivališča;
  • po pravu, ki je skupno obema strankama, če prva možnost ni mogoča;
  • po pravu organa, katerega pomoč se zahteva, če ni mogoče uporabiti prejšnjih dveh možnosti.

Za zakonce, ki ne živijo več v življenjski skupnosti ali so razvezani, se uporablja pravo, ki ureja prenehanje življenjske skupnosti ali razvezo zakonske zveze.

Zgoraj navedeno urejajo členi 1, 4, 5, 6 in 8 Haaške konvencije z dne 2. oktobra 1973 o preživninskih obveznostih, ki jo je Italija ratificirala leta 1980.

18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) v Italiji obrne neposredno?

Zasebne organizacije lahko opravljajo podporne dejavnosti tako, kot je po njihovem mnenju najustrezneje. Na splošno ne obstajajo nobeni določeni postopki, ki jih je treba upoštevati.

Javne in zasebne organizacije, ki opravljajo podporne dejavnosti, morajo imeti urad za prejemanje zahtevkov za podporo in sprejetje tistih zahtevkov, ki izpolnjujejo merila in spadajo na njihovo institucionalno področje delovanja, običajno določeno z zakoni in predpisi, ki urejajo takšna vprašanja.

19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

Naslovi državnih organov so na voljo na občinskih, pokrajinskih in regionalnih spletnih straneh. Informacije vsebuje tudi spletna stran Ministrstva za notranje zadeve italiano.

Posebne formalnosti, kako vzpostaviti stik z ustreznimi organi, ne obstajajo. Oseba, ki želi vložiti zahtevek, ga mora le vložiti osebno ali prek zastopnika, če ga ne more osebno.

20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega)?

Zasebne in javne ustanove delujejo v skladu s svojim področjem delovanja in v njegovih mejah.

Če želi vlagatelj dobiti podporo, mora poiskati informacije o razpoložljivih storitvah pri različnih podpornih ustanovah. Podpora je lahko v obliki subvencije, namestitve, potrebne zdravstvene storitve, pomoči na domu ali drugih oblik pomoči, ki so posebej predvidene v predpisih in statutih javnih ter zasebnih ustanov v tem sektorju.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Italija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-08-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo