Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Grčija

Zadnja sprememba: 31-08-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Grčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomeni preživnina – preživljanje in preživninska obveznost po pravu Grčije? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Grčije? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Grčije, katero pravo bo uporabilo sodišče? 4.
5. Ali naj se prosilec obrne na posebno organizacijo, vladni urad ali na sodišče? 5.
6. V čigavem imenu se vloži zahteva (sorodni, bližnji mladoletni otrok)? 6.
7. Katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora prosilec tožbo vložiti preko posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali vladnega oddelka itd.)? Če ne, katere postopke se uporablja? 8.
9. Ali mora predlagatelj plačati takso? Če da kolikšna je in ali lahko v primeru, da so njegova finančna sredstva nezadostna dobi pravno pomoč za kritje stroškov? 9.
10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? V kakšni višini? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali vladni organ, ki lahko pomaga, da pride stranka do preživnine? 13.
14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine? 14.
15. Lahko vložnik dobi pomoč organizacije ali državne institucije? 15.
16. Če je to mogoče, kako z njo stopi v stik? 16.
17. Kakšno vrsto pomoči lahko prosilec pridobi od te organizacije ali vladnega oddelka, če biva v drugi državi, dolžnik preživnine pa biva v Grčiji? 17.
18. Ali se lahko prosilec na to organizacijo obrne neposredno? 18.

 

1. Kaj pomeni preživnina – preživljanje in preživninska obveznost po pravu Grčije?

  1. „Preživnina“ pomeni denarni znesek ali druge ugodnosti, ki jih nekdo nameni drugi osebi za pokritje njegovih/njenih dnevnih življenjskih stroškov.
  2. Obvezna preživnina se plačuje znotraj družin, z drugimi besedami izplačuje jo eden sorodnik drugemu, ima obliko obveznosti in zadeva življenje, dostojnost in preživetje upravičenca preživnine.

Kdo mora plačevati preživnino?

Starši svojim otrokom?

Otroci svojim staršem?

Zakonec, ki se ločuje od svojega zakonca?

Drugi?

V katerih primerih?

Dolžniki preživnine so samo krvni sorodniki v neposredni liniji in samo bratje ali sestre v posredni liniji ter posvojitelji, ki so obvezani plačevati preživnino posvojencem. Poleg tega je mati izvenzakonskega otroka upravičena do preživnine, ki jo plačuje oče otroka. Preživnino so tako dolžni plačevati starši svojim otrokom, ki so od njih odvisni, ne glede na to, ali imajo skrbništvo nad njimi ali jim je bila ta pravica odvzeta v celoti ali delno (kot v primeru razveze, ločitve, slabega skrbništva ali kadar so sami vložili zahtevo); otroci svojim staršem; vnuki ali pravnuki so dolžni preživljati svoje stare starše in prastare starše, če so njihovi starši umrli; zakonci ali nekdanji zakonci so si med sabo dolžni plačevati preživnino; bratje in sestre so dolžni prežvljati drug drugega; in, kot je omenjeno, oče otroka, rojenega v izvenzakonski skupnosti, je dolžan preživljati otrokovo mater. Poleg tega so preživnino obvezni plačevati tudi potomci po vrsti, ki velja za dedovanje po zakonu. Obseg te obveznosti je identičen njegovemu/njenemu deležu v premoženju. Kadar ni nobenih naslednikov, obveznost plačevanja preživnine pade na najbližje prednike, med katere se ta obveznost porazdeli enakovredno, kadar gre za več prednikov enakega položaja. Kadar gre za več kot enega dolžnika preživnine in kadar ta oseba ne more plačati preživnine vsem upravičencem, imajo prednost nasledniki po vrsti, ki velja za dedovanje po zakonu. Če je večina upravičencev prednikov, imajo prednost najbližji predniki. Poleg tega, v se v zvezi s pravicami do preživnine zakonec obravnava na enak način kot mladoletni nasledniki, sledijo pa mu ostali nasledniki in drugi sorodniki, kar velja tudi za ločene zakonce, ko je zakonec upravičen do preživnine.

Na vrh straniNa vrh strani

Poleg tega je do preživnine upravičena oseba, ki se ne more sama vzdrževati s svojim premoženjem ali delom, ki ustreza njeni starosti, zdravstvenemu stanju in drugim osnovnim potrebam, ob upoštevanju vseh potreb po izobraževanju, razen za mladoletne osebe, ki so, tudi če imajo svoje premoženje, upravičeni do preživnine od svojih staršev, kadar je plača, premoženje ali prihodek od dela te osebe nezadosten za njeno vzdrževanje. Nadalje oseba, ki zaradi svojih drugih obveznosti ni sposobna plačevati preživnine, ne da bi s tem ogrozila svoje vzdrževanje, ni obvezna plačevati preživnine. Vendar pa to pravilo ne velja v primeru preživnin za mladoletne otroke, ki jo plačujejo starši, razen če se za preživnino ne toži druge stranke ali če se ta otrok lahko vzdržuje iz svojega premoženja.

V primeru nekdanjih zakoncev, kadar se eden izmed zakoncev ne more vzdrževati s svojim prihodkom ali premoženjem, je ta upravičen, da od drugega zahteva preživnino:

  1. če je ob izdaji odločbe o ločitvi takšne starosti ali v takšnem zdravstvenem stanju, da ga ni dovoljeno prisiliti, da bi začel opravljati ali nadaljeval z ustreznim poklicem, da bi si sam zagotovil sredstva za preživljanje;
  2. če skrbi za mladoletnega otroka in je zaradi tega nezmožen opravljati ustrezen poklic;
  3. če ne more najti ustreznega, stalnega dela ali če mora opraviti poklicno usposabljanje, v obeh primerih v roku največ treh let po izdaji odločbe o ločitvi; in
  4. v vseh drugih primerih, kadar se dodelitev preživnine ob izdaji odločbe o ločitvi zahteva na temelju oprostitve.

Preživnino pa se lahko tudi prekine ali omeji, če se tako zahteva iz resnih razlogov, zlasti kadar je bila zakonska zveza kratkotrajna ali kadar je upravičenec odgovoren za ločitev ali je namerno povzročil svojo revščino.

Na vrh straniNa vrh strani

Pravica do preživnine preneha, ko upravičenec ponovno sklene zakonsko zvezo ali kadar stalno prebiva z drugo osebo, kakor da je z njo v zakonski zvezi, ali po smrti upravičenca, razen kadar ta pravica velja za pretekla obdobja ali obroke, ki ob času smrti še niso bili v celoti poplačani. Poleg tega je vsak izmed nekdanjih zakoncev obvezen, da drugemu priskrbi točne podatke o svojem premoženju in prihodku, kadar je to potrebno za določitev višine preživnine. Na zahtevo enega izmed nekdanjih zakoncev, poslano prek pristojnega javnega tožilca, so delodajalci, pristojne javne službe in pristojni davčni inšpektorji obvezni priskrbeti vse pomembne informacije o premoženju drugega zakonca in predvsem njegovega prihodka. Višina preživnine se določi na podlagi potreb upravičenca, ki izhajajo iz življenjskih pogojev. Če so upravičenci do preživnine zagrešili kaznivo dejanje glede dolžnika preživnine, kar upraviči njihovo razdedinjenje, imajo pravico zgolj do osnovne preživnine, kolikor je absolutno potrebna za njihovo preživljanje.

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Otrok je upravičen do preživnine od svojih staršev do svojega 18. leta ne glede na to, ali prejema ta otrok prihodke od premoženja ali dela, po tej starosti pa so starši obvezni preživljati svojega odraslega otroka, če se ta ne more preživljati sam iz svojega premoženja ali z delom, ki je ustrezno za njegova leta, zdravstveno stanje in druge osnovne potrebe, kot je potreba po izobraževanju, ki jo lahko otrok ima.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Grčije?

V primerih preživnine, ki jo plačujejo zakonci ali nekdanji zakonci se uporablja grški temeljni zakon, kadar je v času njune zakonske zveze zadnje skupno državljanstvo bilo grško in je eden izmed njiju obdržal to državljanstvo, ali kadar je bilo njuno zadnje skupno stalno prebivališče v času zakonske zveze v Grčiji ali kadar sta ti osebi tesno povezani z Grčijo. V primerih preživnine, ki jo plačujejo starši otrokom in drugim prednikom - naslednikom, se uporablja grška zakonodaja, kadar je bilo zadnje skupno državljanstvo grško ali kadar je bilo zadnje skupno stalno prebivališče v Grčiji ali kadar ima otrok grško državljanstvo. Če izvenzakonski otrok zahteva izplačevanje preživnine od matere ali očeta, se grška zakonodaja uporablja, kadar je bilo zadnje skupno državljanstvo grško ali kadar je bilo zadnje skupno stalno prebivališče v Grčiji ali kadar sta mati ali oče Grka. V primerih, kadar gre pri zahtevku za preživnino za mater izvenzakonskega otroka in očeta tega otroka, se grški zakon uporablja, kadar je bilo zadnje skupno državljanstvo v času nosečnosti grško ali kadar je bilo stalno prebivališče v tem času v Grčiji. Grška zakonodaja se uporablja tudi, kadar ima kateri koli izmed navedenih oseb tako grško kakor tudi tuje državljanstvo. Poleg tega se grška zakonodaja uporablja tudi v primeru preživnine, kadar ima dolžnik preživnine stalno prebivališče v eni izmed pogodbenic Newyorške konvencije o pridobivanju preživnine iz tujine (Zakonodajna uredba 4421/1964). Veljavno postopkovno pravo je postopkovno pravo v skladu z načelom lex fori.

Na vrh straniNa vrh strani

4. Če ni mogoče uporabiti prava Grčije, katero pravo bo uporabilo sodišče?

Če se zakonodaja Grčije ne uporablja, sodišče uporabi naslednje zakonodaje po spodnjem vrstnem redu :

  1. v primeru preživnine, ki vključuje zakonce ali nekdanje zakonce, zakonodaja njunega zadnjega skupnega državljanstva v teku trajanja njune zakonske zveze, ko eden izmed njih obdrži to državljanstvo, ali zakonodaja njunega stalnega prebivališča v teku trajanja njune zakonske zveze, ali zakonodaja države, s katero sta najtesneje povezana;
  2. v primeru preživnine, ki vključuje starše in otroke in prednike in naslednike, zakonodaja njihovega zadnjega skupnega državljanstva ali zakonodaja njihovega zadnjega stalnega prebivališča ali zakonodaja države, katere državljanstvo ima otrok;
  3. v primeru preživnine, ki vključuje otroka iz izvenzakonske zveze in njegove starše, zakonodaja njihovega zadnjega skupnega državljanstva ali zakonodaja njihovega zadnjega skupnega stalnega prebivališča ali zakonodaja države, katere državljanstvo imata mati oziroma oče;
  4. v primeru preživnine, ki vključuje mater izvenzakonskega otroka in očeta tega otroka, zakonodaja njihovega zadnjega skupnega državljanstva v času nosečnosti ali zakonodaja njenega stalnega prebivališča. Če ima ena izmed navedenih oseb več tujih državljanstev, se uporablja zakonodaja države, s katero je ta oseba najtesneje povezana.

5. Ali naj se prosilec obrne na posebno organizacijo, vladni urad ali na sodišče?

Prosilec za pridobitev preživnine od dolžnika preživnine zaprosi na sodišču. Poleg tega v primerih, kadar velja Newyorška konvencija o pridobitvi preživnine iz tujine (Zakonodajna uredba 4421/1964), Agencija za posredovanje, ki odpošlje prošnjo prosilca s stalnim prebivališčem v državi, ki je pogodbena država, zahteva od Agencije za sprejem druge pogodbene države, v kateri prebiva dolžnik preživnine, če gre za Grčijo, pa od Ministrstva za pravosodje, da se opravijo vsi potrebni ukrepi za plačilo preživnine prosilcu.

Na vrh straniNa vrh strani

6. V čigavem imenu se vloži zahteva (sorodni, bližnji mladoletni otrok)?

Samo starši mladoletnega otroka ali mati izvenzakonskega otroka, kadar imajo te osebe skrbništvo nad otrokom, lahko zaprosijo, da sodišče dodeli preživnino v imenu otroka. V primeru odvzema skrbništva staršem, lahko tožbo za skrbništvo v imenu mladoletnega otroka vloži oseba, ki ima skrbništvo, ali varuh, če gre za varstvo. Če je prosilec pod zaščito sodišča ali se ne more udeležiti pravnih postopkov, to tožbo vloži skrbnik oziroma začasni ali stalni varuh.

7. Katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Pristojno sodišče, na katerem lahko prosilec vloži zahtevo za preživnino od dolžnika preživnine, je enočlansko prvostopenjsko sodišče in, izjemoma, veččlansko prvostopenjsko sodišče, kadar je tožba za preživnino združena z zakonskim sporom, kot je ločitveni postopek, razveljavitev zakonske zveze ali priznavanje obstoja ali neobstoja zakonske zveze, ali z drugo tožbo, ki zadeva izpodbijanje starševstva, priznavanje obstoja ali neobstoja zveze starš-otrok, tožbe v zvezi s skrbništvom, priznavanje starševstva izvenzakonskega otroka, priznavanje obstoja ali neobstoja prostovoljnega priznavanja izvenzakonskega otroka ali kadar je to neveljavno, ali če se tega otroka enači z otrokom, rojenim v kasnejši zakonski zvezi svojih staršev in se prostovoljno priznanje izpodbija, priznavanje, da ni bilo posvojitve, ali prekinitev posvojitve in priznavanje obstoja ali neobstoja skrbništva. Pristojno lokalno sodišče je sodišče v kraju stalnega prebivališča ali bivališča toženca in, kadar je tožba združena z zakonskim sporom, tudi sodišče kraja zadnjega stalnega prebivališča zakoncev, dokler tam še vedno prebiva eden izmed njiju, ali če ima eden izmed zakoncev še vedno tam stalno prebivališče v primeru skupnega zahtevka, ali če ima tožnik tam svoje stalno prebivališče najmanj eno leto pred vložitvijo tožbe ali šest mesecev, če ima grško državljanstvo ali je grške narodnosti. V nujnih primerih ali primerih neposrednega tveganja lahko prosilec vloži zahtevo na pristojno lokalno prvostopenjsko enočlansko sodišče za opomin, ki odreja plačilo vmesne preživnine.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Ali mora prosilec tožbo vložiti preko posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali vladnega oddelka itd.)? Če ne, katere postopke se uporablja?

Da. Prosilec mora določiti pooblaščenega odvetnika, ki bo zahtevek za preživnino vložil na pristojno lokalno sodišče.

9. Ali mora predlagatelj plačati takso? Če da kolikšna je in ali lahko v primeru, da so njegova finančna sredstva nezadostna dobi pravno pomoč za kritje stroškov?

Postopek na sodišču zahteva plačilo določenih taks, poleg takse pooblaščenega odvetnika. Stranka, ki vlaga tožbo za preživnino, mora plačati stroške sodišča vnaprej, ki verjetno niso višji od 147 evrov, medtem ko se višina drugih stroškov, ki jih je treba plačati, razlikuje od primera do primera, odvisno od zneska zahtevane preživnine, števila dokumentov, ki jih je treba vročiti in vseh preloženih obravnav. Če ima ena izmed strank nizke prihodke, zakon predvideva, da se lahko glede na položaj izplača pravna pomoč.

10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? V kakšni višini? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

Sodišče določi višino preživnine po upoštevanju potreb za dostojanstveno kakovost življenja in izobraževanja prosilca in finančnih zmožnosti dolžnika preživnine. Ta znesek se določi za obdobje dveh let. Po dveh letih, če se je položaj, ki ga je upoštevalo sodišče, ko je določalo preživnino, spremenil, lahko stranki, t.j. prosilec in dolžnik preživnine, zahtevata, da se višina preživnine določi še za dve leti, pri drugi prilagoditvi sklepa pa se lahko višina preživnina na novo pregleda.

Na vrh straniNa vrh strani

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina se plačuje prosilcu, kadar gre za mladoletne otroke, osebo, ki ne more sodelovati v pravnih postopkih ali ki uživa zaščito sodišča pa se plačuje staršu, skrbniku ali varuhu, ki je vložil zadevno tožbo v imenu prosilca.

12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kakšen postopek je potrebno sprožiti?

V primeru, da dolžnik preživnine odkloni plačilo preživnine, prosilec lahko izkoristi obvezni postopek izvršbe na premoženje dolžnika preživnine tam, kjer le-ta preživnino ima.

13. Ali obstaja organizacija ali vladni organ, ki lahko pomaga, da pride stranka do preživnine?

Ne.

14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine?

Ne.

15. Lahko vložnik dobi pomoč organizacije ali državne institucije?

Da.

16. Če je to mogoče, kako z njo stopi v stik?

Če ima prosilec stalno prebivališče v državi, ki je pogodbena država Newyorške konvencije o pridobivanju preživnine iz tujine, ki velja v Grčiji v skladu z Zakonodajno uredbo 4421/64, ali če obstaja dvostranski sporazum med to državo in Grčijo, potem je za pomoč odgovorna Centralna služba Ministrstva za pravosodje, katere naslov je 96 Mesogeion Ave., Atene, Grčija GR-11527, Tel. +30.210.7714186, Kako priti v stik s to službo, je opredeljeno v Konvenciji.

17. Kakšno vrsto pomoči lahko prosilec pridobi od te organizacije ali vladnega oddelka, če biva v drugi državi, dolžnik preživnine pa biva v Grčiji?

Pomoč, kot je določena v Konvenciji.

18. Ali se lahko prosilec na to organizacijo obrne neposredno?

Ne, razen v navedenem primeru.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Grčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 31-08-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo