Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Nemčija

Zadnja sprememba: 31-08-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Nemčija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomenita „preživnina“ in „zahtevek za preživnino“ po pravu Nemčije? Kdo ima pravico do uveljavljanja zahtevka za preživnino zoper druge osebe? 1.
2. Do katerega leta starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Nemčije? 3.
4. Pravo katere države uporabijo sodišča v Nemčiji, če se ne uporablja pravo Nemčije? (če upravičenec do preživnine in oseba, ki mora plačati preživnino, prebivata v Nemčiji) 4.
5. Ali mora upravičenec do preživnine za priznanje zahtevka za preživnino vložiti poseben zahtevek pri posamezni organizaciji, (osrednjem ali lokalnem) upravnem organu ali sodišču? 5.
5.A. Kako je mogoče vložiti zahtevek pri tej organizaciji ali (osrednjem ali lokalnem) upravnem organu in kateri postopek se uporablja? 5.A.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnika? 6.
7. Kako vlagatelj, ki želi zadevo predložiti sodišču, ve, katero sodišče je pristojno? 7.
8. Ali mora imeti vlagatelj zastopnika (odvetnika ali drugo osebo), če želi zadevo predložiti sodišču? 8.
9. Ali mora vlagatelj kriti stroške, ki nastanejo zaradi sodnega postopka? Če da, koliko približno znašajo ti skupni stroški? Ali lahko vlagatelji, ki nimajo dovolj finančnih sredstev, vložijo vlogo za pravno pomoč? 9.
10. Kakšno obliko pomoči običajno dodeli sodišče? Kako se določi višina plačila preživnine? Kako se prilagodi glede na spremembe življenjskih stroškov in spremenjene družinske okoliščine? 10.
11. Kako se plača preživnina in komu? 11.
12. Če dolžnik ne plača preživnine prostovoljno, kakšen postopek je treba sprožiti? 12.
13. Ali organizacije ali (osrednji ali lokalni) uradni organi pomagajo pri izterjavi preživnine? 13.
14. Ali lahko ti organi namesto dolžnika plačajo preživnino v celoti ali delno? Kaj pomeni, če vlagatelj prebiva v Nemčiji, dolžnik pa v tujini? 14.
15. Ali lahko vlagatelj zahteva pomoč organizacije ali (osrednjega ali lokalnega) upravnega organa? 15.
16. Če da, katera so imena in naslovi teh organizacij ali upravnih organov? 16.
17. Kakšno obliko pomoči zagotavljajo te organizacije ali uradni organi? 17.
18. Ali lahko vlagatelj neposredno poišče pomoč pri teh organizacijah ali upravnih organih? 18.
19. Če da, katera so imena in naslovi teh organizacij ali upravnih organov? 19.
20. Kakšno obliko pomoči zagotavljajo te organizacije ali uradni organi? 20.

 

1. Kaj pomenita „preživnina“ in „zahtevek za preživnino“ po pravu Nemčije? Kdo ima pravico do uveljavljanja zahtevka za preživnino zoper druge osebe?

  • Otroci zoper starše,
  • starši zoper otroke,
  • zakonec zoper drugega zakonca,
  • (pra) vnuki zoper (pra) stare starše,
  • (pra) stari starši zoper (pra) vnuke,
  • eden od staršev, ki ni poročen z drugim, zoper drugega od staršev,
  • partner v registrirani življenjski skupnosti zoper drugega partnerja.

2. Do katerega leta starosti je otrok upravičen do preživnine?

Starostne omejitve ni.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Nemčije?

Zvezna republika Nemčija je 2. oktobra 1973 ratificirala Haaško konvencijo o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (Hague Convention on the Law Applicable to Maintenance Obligations) (v nadaljevanju: Konvencija). Konvencija je začela veljati za Zvezno republiko Nemčijo 1. aprila 1987. Zaradi jasnosti so bile določbe Konvencije v zvezi s kolizijo zakonov vključene v člen 18 Uvodnega zakona Nemčije k Civilnemu zakoniku (Einführungsgesetz zum Bürgerlichen Gesetzbuch – EGBGB).

V skladu s to določbo je pri določitvi kakršne koli preživninske obveznosti odločilno pravo običajnega prebivališča upravičenca do preživnine. To pomeni, da se uporablja pravo Nemčije, če upravičenec do preživnine prebiva v Nemčiji. Če pravo običajnega prebivališča upravičenca do preživnine ne predvideva pravice do preživnine, drugi stavek člena 18(1) EGBGB določa, da se uporablja pravo države, ki ji pripadata upravičenec do preživnine in preživninski zavezanec. Če niti pravo običajnega prebivališča niti pravo skupne matične države ne predvidevata pravice do preživnine, se v skladu s členom 18(2) EGBGB uporablja pravo Nemčije.

Na vrh straniNa vrh strani

Od načelnega navezovanja iz členov 18(1) in 18(2) EGBGB obstajata dve izjemi:

V skladu s členom 18(5) EGBGB se uporablja pravo Nemčije, če sta upravičenec do preživnine in zavezanec nemška državljana ter zavezanec običajno prebiva v Nemčiji. Razen tega vsebuje člen 18(4) EGBGB posebno določbo v zvezi s preživnino po razvezi zakonske zveze. V skladu s to določbo se za odločanje v zvezi s preživninskimi zahtevki med razvezanima zakoncema uporablja pravo, po katerem sta se zakonca razvezala, če je bila razveza izrečena ali priznana v Nemčiji.

4. Pravo katere države uporabijo sodišča v Nemčiji, če se ne uporablja pravo Nemčije? (če upravičenec do preživnine in oseba, ki mora plačati preživnino, prebivata v Nemčiji)

Če zavezanec in upravičenec do preživnine prebivata v Nemčiji, se uporablja pravo Nemčije, ker je dejstvo, da upravičenec do preživnine običajno prebiva v Nemčiji, odločilno merilo za uporabo prava Nemčije. Če upravičenec do preživnine nima običajnega prebivališča v Nemčiji, se uporablja pravo države, v kateri upravičenec do preživnine običajno prebiva. Nadomestno je mogoče uporabiti pravo skupne matične države upravičenca do preživnine in preživninskega zavezanca. Končno se lahko uporabi tudi pravo Nemčije, in sicer če upravičenec do preživnine ne more prejeti preživnine niti v skladu s pravom države običajnega prebivališča niti pravom skupne matične države.

5. Ali mora upravičenec do preživnine za priznanje zahtevka za preživnino vložiti poseben zahtevek pri posamezni organizaciji, (osrednjem ali lokalnem) upravnem organu ali sodišču?

Za priznanje preživninske obveznosti mora običajno upravičenec do preživnine pri sodišču, uradu za mladino ali notarju vložiti zahtevek za pridobitev izvršljivega pravnega naslova, na podlagi katerega se lahko prisilno izterja ustrezen denarni znesek.

Na vrh straniNa vrh strani

Sporni postopki potekajo le na sodišču. Vseeno se obveznost za izpolnitev zahtevkov potrdi pred notarjem ali pri uradu za mladino. V primerjavi z notarjem je pristojnost urada za mladino omejena, tj. urad za mladino določi obveznost v primeru preživnine za otroka do starosti 21 let ali zahtevke matere ali očeta, ki izhajajo iz rojstva otroka.

5.A. Kako je mogoče vložiti zahtevek pri tej organizaciji ali (osrednjem ali lokalnem) upravnem organu in kateri postopek se uporablja?

Vse zakonske zahtevke za preživnino je treba uveljavljati kot družinsko zadevo s tožbo ali v poenostavljenem postopku pri sodišču za družinske zadeve. Postopek urejajo določbe Zakona o pravdnem postopku.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnika?

Načeloma mora zahtevek uveljavljati vsak upravičenec sam. Zahtevka ni mogoče vložiti v imenu bližnje osebe. Izjema obstaja le, če je upravičenec mladoletnik. V takšnem primeru lahko eden od staršev uveljavlja zahtevek za preživnino mladoletnega otroka zoper drugega od staršev v svojem imenu.

7. Kako vlagatelj, ki želi zadevo predložiti sodišču, ve, katero sodišče je pristojno?

Načeloma se tudi pri postopkih za preživnino uporablja splošna sodna pristojnost glede na prebivališče toženca. V primeru zakonske preživninske obveznosti enega ali obeh od staršev do mladoletnega otroka je izključno pristojno sodišče, ki je splošno pristojno za otroka ali tistega od staršev, ki pravno zastopa otroka. Vseeno se to pravilo ne uporablja, če je zanju splošno pristojno sodišče v tujini.

Na vrh straniNa vrh strani

Otrok lahko pri sodišču, ki je pristojno za očeta ali mater, tudi sproži postopek, v katerem zahteva, da oba starša izpolnjujeta preživninsko obveznost.

8. Ali mora imeti vlagatelj zastopnika (odvetnika ali drugo osebo), če želi zadevo predložiti sodišču?

Običajno pravno zastopanje v postopkih v zvezi z zahtevki za preživljanje ni potrebno. Nasprotno velja le, če se zahtevki za preživnino v zvezi z zakonsko preživninsko obveznostjo na podlagi sklenitve zakonske zveze ter zahtevki v zvezi s skupnim otrokom vložijo kot dodatna zadeva v postopku razveze zakonske zveze. V tem primeru mora zakonca zastopati odvetnik, ki je priznan pri okrajnem sodišču ali deželnem sodišču.

9. Ali mora vlagatelj kriti stroške, ki nastanejo zaradi sodnega postopka? Če da, koliko približno znašajo ti skupni stroški? Ali lahko vlagatelji, ki nimajo dovolj finančnih sredstev, vložijo vlogo za pravno pomoč?

Za sodne postopke v zvezi z zakonsko preživninsko obveznostjo na podlagi družinskega razmerja ali sklenitve zakonske zveze se zaračunajo stroški (takse in izdatki). Sodno takso, ki se plača v treh obrokih, je treba plačati ob vložitvi zahtevka pri sodišču. Višina takse se določi glede na vrednost spornega predmeta. Glede na vrednost spornega predmeta se določijo tudi vsi dodatni sodni stroški (na primer plačila prič in izvedencev). Pomemben je znesek, ki se zahteva kot preživnina za prvih dvanajst mesecev po vložitvi zahtevka, vendar v nobenem primeru znesek, ki je višji od skupnega zneska zahtevanega plačila. K temu so dodani zneski, ki so že zapadli kot preživnina na dan vložitve zahtevka.

Na vrh straniNa vrh strani

Primer:

Če zakoniti zastopnik 10 let starega otroka vloži zahtevek za redno preživnino (zdaj 241 EUR na mesec), znaša sporna vrednost postopka 2 892 EUR. V takšnem primeru je sodna taksa na splošno 267 EUR (89 EUR x 3). Če žena arhitekta zahteva prenehanje življenjske skupnosti in plačilo za zdravstveno varstvo v višini 1 900 EUR na mesec, znaša sporna vrednost 22 800 EUR. Sodna taksa pa je 933 EUR (311 EUR x 3). Izjave o višini stroškov zato niso običajne. Po potrebi se honorar odvetnika, ki mu je zaupana naloga varstva pravice, plača skupaj s sodnimi stroški.

Znesek honorarjev je razviden iz tabele za honorarje za sporne vrednosti do 500 000 EUR:

Sporna vrednost do ... EUR

Taksa ... EUR

Sporna vrednost do ... EUR

Taksa ... EUR

300

25

40.000

398

600

35

45.000

427

900

45

50.000

456

1.200

55

65.000

556

1.500

65

80.000

656

2.000

73

95.000

756

2.500

81

110.000

856

3.000

89

125.000

956

3.500

97

140.000

1.056

4.000

105

155.000

1.156

4.500

113

170.000

1.256

5.000

121

185.000

1.356

6.000

136

200.000

1.456

7.000

151

230.000

1.606

8.000

166

260.000

1.756

9.000

181

290.000

1.906

10.000

196

320.000

2.056

13.000

219

350.000

2.206

16.000

242

380.000

2.356

19.000

265

410.000

2.506

22.000

288

440.000

2.656

25.000

311

470.000

2.806

30.000

340

500.000

2.956

35.000

369

Stroške običajno plača stranka, ki ji to naloži sodišče s sodno odločbo. Načeloma jih mora plačati stranka, ki v zadevi ne uspe.

Vlagatelji, ki nimajo dovolj finančnih sredstev, lahko vložijo vlogo za pravno pomoč.

10. Kakšno obliko pomoči običajno dodeli sodišče? Kako se določi višina plačila preživnine? Kako se prilagodi glede na spremembe življenjskih stroškov in spremenjene družinske okoliščine?

Preživnina je običajno v obliki denarnega plačila. Višina preživnine se določi glede na zahteve in potrebe upravičenca do preživnine ter plačilno sposobnost zavezanca. Višja deželna sodišča so v zvezi s tem pripravila tabele in smernice, ki pomagajo pri določitvi pavšalnega zneska za ustrezne zneske preživnine. Najbolj znana je düsseldorfska tabela, ki se pogosto uporablja za izračun višine preživnine za otroka.

Na vrh straniNa vrh strani

Če je preživnina določena kot denarni znesek, se lahko prilagodi, če se znatno spremenijo okoliščine. V takšnem primeru je treba vložiti zahtevek za spremembo.

Če je bila za mladoletnega otroka tistega od staršev, s katerim ne prebiva v skupnem gospodinjstvu, preživnina določena kot odstotek ustreznega rednega zneska, se preživnina samodejno prilagodi vsaki dve leti v skladu s spremembami rednega zneska. Zato v takšnem primeru ni treba vložiti zahtevka za spremembo.

11. Kako se plača preživnina in komu?

Preživnina se načeloma plača vsak mesec vnaprej kot denarno plačilo upravičencu do preživnine ali, v primeru mladoletnih otrok, tistemu od staršev, ki skrbi zanje, ali pa stranki, ki je sicer upravičena do prejema plačila.

12. Če dolžnik ne plača preživnine prostovoljno, kakšen postopek je treba sprožiti?

Ena od možnosti je prisilna izvršitev določene terjatve za preživnino. Prisilna izvršitev se opravi v skladu s splošnimi pravili.

Vseeno je obveznost, ki je določena zavezancu, dodatno okrepljena z dejstvom, da se kršitev te obveznosti kaznuje v skladu s kazenskim pravom.

Kdor krši preživninsko obveznost je lahko kaznovan z zaporno kaznijo do treh let ali denarno kaznijo. Če je zaporna kazen nujna, njena izvršitev pa je odložena, lahko sodišče od obsojenca zahteva izpolnitev preživninskih obveznosti. Sodišče prekliče odlog kazni, če obsojenec hudo ali nenehno krši takšen nalog in s tem povzroči skrb, da bo storil nadaljnja kazniva dejanja, zlasti kršitev preživninske obveznosti.

Na vrh straniNa vrh strani

V primeru storilcev, ki so prvič storili kaznivo dejanje, lahko javno tožilstvo začasno odloži vložitev obtožnice in sodišče lahko začasno ustavi kazenski postopek, če se od obdolženca hkrati zahteva izpolnitev preživninskih obveznosti v določenem znesku.

13. Ali organizacije ali (osrednji ali lokalni) uradni organi pomagajo pri izterjavi preživnine?

Nalog za preživnino je običajni izvršilni nalog za denarno terjatev, zato mora upravičenec načeloma ravnati v skladu z običajnimi pravili o izvršitvi in mora zahtevek izvršiti sam.

Vseeno pri izterjavi preživnine za otroka običajno pomaga urad za mladino (člen 1 712 in naslednji nemškega Civilnega zakonika (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB)). Ureditev v zvezi s podporo vsebuje člen 1 713 Civilnega zakonika, če ima tisti od staršev, ki vloži zahtevek, izključno pravico do varstva in vzgoje otroka ali če imata starša skupno pravico do varstva in vzgoje, vendar ima tisti od staršev, ki vloži zahtevek, otroka v oskrbi.

Treba je razlikovati med takšnimi zadevami in zadevami, v katerih upravičenec do preživnine prejme plačila za socialno varstvo (ki izpolnjujejo potrebe, ki bi bile dejansko izpolnjene s preživnino). Če ima prejemnik plačil za socialno varstvo preživninski zahtevek zoper zavezanca, ki še ni izpolnjen, se preživninski zahtevek načeloma prenese na pristojni javni organ, ki lahko uveljavlja preživninski zahtevek v svojem imenu:

  • v nekaterih zadevah (če otroka vzgaja eden od staršev, drugi od staršev pa ne plačuje denarne preživnine) so določena plačila za omejeno časovno obdobje v skladu z nemškim Zakonom o predplačilu preživnin (Unterhaltsvorschussgesetz – UVG). V takšnih primerih urad za predplačila preživnin izterja preživnino, ki je bila prenesena nanj.
  • Razen tega se, če zavezanec ne plača preživnine in je treba poravnati plačila za socialno varnost (če so izpolnjene druge zahteve v zvezi z zahtevkom), zahtevki za preživnino prenesejo na nosilca socialnega varstva (enako kot pri zgoraj navedenih predplačilih preživnine), ki jih potem lahko uveljavlja. V primeru plačil za osnovno varstvo iskalcev zaposlitve je mogoče pravico prenesti le s pisnim obvestilom nosilca plačil zavezancu.

14. Ali lahko ti organi namesto dolžnika plačajo preživnino v celoti ali delno? Kaj pomeni, če vlagatelj prebiva v Nemčiji, dolžnik pa v tujini?

Plačila v skladu z Zakonom o predplačilu preživnin ter plačila za socialno varnost in osnovno varstvo iskalcev zaposlitve iz vprašanja 13 so samostojna plačila za socialno varnost, ki so po obsegu omejena in niso preživnina v pravem pomenu besede. Upravičencu jih neposredno plačajo pristojni javni organi. Na koncu niti niso odvisna od tega, ali je preživnino mogoče izterjati (v Nemčiji ali tujini). Javni organi, na katere je bil zahtevek za preživnino prenesen, lahko zahtevek uveljavljajo tudi v tujini v svojem imenu.

Na vrh straniNa vrh strani

Za razliko od plačil v skladu z Zakonom o predplačilu preživnine ter plačil za socialno varnost in osnovno varnost za iskalce zaposlitve vzpostavitev ureditve v zvezi s podporo v skladu s členom 1 712 BGB ne ustvari ločenega zahtevka za plačilo zoper odgovorni javni organ. Dejavnost javnega organa je v takšnem primeru omejena na podporo upravičencu pri uveljavljanju in izvrševanju zahtevka za preživnino.

15. Ali lahko vlagatelj zahteva pomoč organizacije ali (osrednjega ali lokalnega) upravnega organa?

Nalog za preživnino je običajni izvršilni nalog za denarno terjatev, zato mora upravičenec načeloma ravnati v skladu z običajnimi pravili o izvršitvi.

Podpora je zagotovljena na način, naveden v odgovoru na vprašanje 13, če je bila določena ureditev v zvezi s podporo.

16. Če da, katera so imena in naslovi teh organizacij ali upravnih organov?

Uradi za mladino so običajno pri upravnih organih mestnih svetov ali deželnih organov, ki so krajevno pristojni za prebivališče otroka ali tistega od staršev, ki je upravičen do prejemanja preživnine.

Enako velja za urade za socialno varnost in urade za predplačila preživnin.

17. Kakšno obliko pomoči zagotavljajo te organizacije ali uradni organi?

Glejte vprašanje 13.

18. Ali lahko vlagatelj neposredno poišče pomoč pri teh organizacijah ali upravnih organih?

Da.

19. Če da, katera so imena in naslovi teh organizacij ali upravnih organov?

Glejte vprašanje 16.

20. Kakšno obliko pomoči zagotavljajo te organizacije ali uradni organi?

Glejte vprašanji 13 in 14.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Nemčija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 31-08-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo