Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Francija

Zadnja sprememba: 04-04-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Francija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

1. Kaj pomenita „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Francije?

Preživninska obveznost je izraz družinske solidarnosti. Gre za obveznost zagotavljanja materialne pomoči nekaterim bližnjim, ki je določena z zakonodajo.

Katere osebe morajo plačati preživnino drugim osebam:

– starši otrokom?

Starši so dolžni svoje otroke preživljati in vzdrževati.

– otroci staršem?

Otroci so dolžni preživljati mater in očeta.

– razvezani zakonec svojemu bivšemu zakonskemu partnerju?

Le če je z razvezo ugotovljena prekinitev skupnega življenja, je zakonec, ki je dal pobudo za razvezo, dolžan plačevati preživnino vlagatelju.

– drugi?
  • zakonska partnerja v času zakonske zveze, vključno v primeru ločitve od mize in postelje;
  • vsi predniki in potomci v ravni vrsti;
  • zeti in snahe tastu in tašči ter obratno.

V katerih primerih?

Dodelitev preživnine je odvisna od dveh stvari: potreb vlagatelja in premoženja preživninskega zavezanca.

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Razločevati je treba med dvema obdobjema:

  • Starši so dolžni vzdrževati in izobraževati svojega otroka, dokler je mladoleten ali po njegovi polnoletnosti, če še ni finančno neodvisen, zlasti zaradi študija. To je več kot zgolj preživninska obveznost, saj temelji na sorodstveni vezi in skuša otroku zagotoviti potrebne pogoje za njegov razvoj in vzgojo.
  • Ko se obveznost vzdrževanja in izobraževanja konča, se uporablja splošna ureditev preživninske obveznosti, ob predpostavki, da je vlagatelj dokazal, da jo potrebuje.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Francije?

Odkar je v Franciji začela veljati Haaška konvencija z dne 24. oktobra 1956 English - français o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, je pravo, ki se običajno uporablja, pravo države prebivališča vlagatelja zahtevka za preživnino. Vlagatelj lahko predlaga tudi uporabo skupnega nacionalnega prava, če mu pravo države, v kateri ima prebivališče, ne omogoča pridobitve preživnine, ali prava državnega organa, ki mu je predložil zadevo, če mu obe vrsti prej omenjenega prava ne omogočata pridobitve preživnine.

Na vrh straniNa vrh strani

Haaška konvencija z dne 24. oktobra 1956 English - françaiso pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti do otrok, ostaja v veljavi med Francijo in državami pogodbenicami te konvencije ter državami, ki niso ratificirale Haaške konvencije iz leta 1973. Ta konvencija določa, da pravo države, kjer ima otrok prebivališče, določa, kdaj in od koga lahko otrok zahteva preživnino.

Francosko pravo se tako lahko uporablja:

  • če vlagatelj prebiva v Franciji;
  • ali če sta oba, vlagatelj in preživninski zavezanec, Francoza, ter če tožnik želi, da se uporabi francosko pravo;
  • ali če je zadeva predložena francoskemu sodniku in pravo države, kjer ima vlagatelj prebivališče, ali pravo skupne narodnosti ne omogoča pridobitve preživnine.

4. Če ni mogoče uporabiti prava Francije, katero pravo bo uporabilo sodišče?

Če sta vlagatelj zahtevka za preživnino in oseba, ki jo je dolžna plačati, na francoskem ozemlju, praviloma velja naslednje:

Če preživninski zavezanec in vlagatelj prebivata v Franciji, se uporablja francosko pravo, razen če se v skladu z zgoraj omenjeno Haaško konvencijo iz leta 1973 English - français tožnik sklicuje na pravo skupne narodnosti, če sta oba tuje narodnosti. V tem primeru se uporabi tuje skupno pravo.

Na vrh straniNa vrh strani

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ ali sodišče?

Vlagatelj se mora obrniti na sodnika za družinske zadeve na okrožnem sodišču.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Tisti od staršev, ki prevzame odgovornost za otroka, mladoletnega ali polnoletnega, lahko zahteva prispevek za njegovo vzdrževanje in izobraževanje.

Če je prosilec v skrbništvu, ima le njegov skrbnik možnost, da ravna v njegovem imenu.

7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Vlagatelj lahko tožbo vloži pri sodišču v kraju, kjer prebiva, ali v kraju, kjer ima stalno prebivališče tožena stranka.

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa itd.)? Če ne, kateri so postopki?

Če ne gre za postopek razveze ali ločitve od mize in postelje, lahko vlagatelj tožbo sam vloži pri sodišču s pismom ali s pozivom, ki predvideva posredovanje sodnega izvršitelja. Odvetnik ni obvezen.

Vlagatelj mora sodniku predložiti vse dokumente, ki dokazujejo njegovo potrebo po preživnini, kot so potrdila o plačah, potrdila o neobdavčitvi, potrdila o brezposelnosti ali dolgi odsotnosti zaradi bolezni, stanarinah, vzdrževanih otrocih ter o stroških za vzdrževanje in izobraževanje, kreditih ...

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Ta postopek je brezplačen.

Na vrh straniNa vrh strani

Če so sredstva vlagatelja nižja od praga sredstev, določenega z odredbo, lahko pridobi celotno brezplačno pravno pomoč ali del pomoči. (primerjaj temo „Brezplačna pravna pomoč – Francija“)

10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

– O obliki pomoči
  • Pomoč je v obliki preživnine, ki se plačuje mesečno:
    • V okviru dolžne pomoči med zakoncema ali bivšima zakoncema, ki sta izstopila iz skupnega gospodinjstva ali sta se ločila od mize in postelje. Lahko je tudi v obliki kapitala. Le-ta je lahko vsota denarja ali prepustitev stvarnih vložkov.
    • V zvezi s prispevkom za vzdrževanje in izobraževanje otroka. Lahko je v celoti ali deloma v obliki neposrednega prevzema stroškov za otroka. Končno je lahko ponujena v obliki pravice do uporabe in stanovanjske pravice.
  • Pomoč je v obliki nadomestne dajatve v vseh primerih razveze, razen v primeru izstopa iz skupnega gospodinjstva.

Eden od zakoncev lahko zahteva nadomestno dajatev. To je odškodnina za povrnitev škode zaradi razlike, ki jo je razveza povzročila v življenjskih razmerah obeh. Je v obliki kapitala, ki se po možnosti izplača v osmih letih. Višino nadomestne dajatve določi sodba o razvezi. V primeru razveze na skupno zahtevo je znesek določen v pravnomočnem sporazumu o razvezi, ki ga sestavita zakonca in ga uradno potrdi sodnik.

Izjemoma se lahko dodeli dosmrtna renta, če je to upravičeno zaradi starosti ali zdravstvenega stanja vlagatelja.

Na vrh straniNa vrh strani

– O izračunavanju pomoči

Za izračunavanje pomoči ne obstaja referenčna tabela. Višina pomoči se izračuna glede na sredstva preživninskega zavezanca in potrebe vlagatelja.

– O indeksaciji

Za prilagoditev pomoči spremembam življenjskih stroškov se lahko sodnik, celo uradno, odloči, da bo preživnina indeksirana po zakonsko določeni klavzuli o prilagajanju.

Nadomestna dajatev v obliki rente je indeksirana kot v primeru preživnine.

O spremembi
  • O spremembi preživnine

    V primeru novih podatkov se določena preživnina lahko spremeni, zviša, zniža ali ukine. Če se stranki ne sporazumeta, spremembo opravi sodnik.

  • O spremembi nadomestne dajatve

    Zaradi pavšalnega značaja se nadomestna dajatev ne more spremeniti pod istimi pogoji, če je dodeljena v kapitalu ali v obliki rente.
    Znesek kapitala se ne more spremeniti, načini plačevanja se lahko spremenijo le v primeru znatne spremembe družinskih okoliščin preživninskega zavezanca. Višina rent, določenih pred zakonom z dne 30. junija 2000 in po njem, se lahko spremeni v primeru znatne spremembe družinskih okoliščin strank. V primeru razveze na skupno zahtevo je sprememba mogoča, če uradno potrjen sporazum predvideva klavzulo o prilagajanju.

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina in nadomestna dajatev sta plačani upravičencu, kot je navedeno zgoraj.

Prispevek za vzdrževanje in izobraževanje otroka plača, odvisno od primera, eden od staršev tistemu od staršev ali osebi, ki ji je bil otrok zaupan. Ko je otrok polnoleten, lahko sodnik določi, da se prispevek plača v celoti ali deloma otroku ali pa se o tem dogovorijo starši.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kateri postopek je treba sprožiti?

Prosilec lahko vloži predlog za postopke izvršbe skupne zakonodaje, kot je rubež premičnin ali nepremičnin, prejemkov ali bančnega računa.

Prosilec lahko uporabi tudi postopek za neposredno plačilo. Ta postopek omogoča, da na preprosto mnenje sodnega izvršitelja delodajalec preživninskega zavezanca ali katera koli druga oseba, ki slednjemu kaj dolguje, neposredno izplača preživnino.

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ, ki mi lahko pomaga dobiti preživnino?

V primeru neuspeha zgoraj navedenih postopkov izvršbe ima vlagatelj na voljo dve možnosti.

  • Lahko se obrne na organizacijo, ki je odgovorna za izplačevanje družinskih dajatev, zlasti na sklad za družinske dodatke. Ta organizacija lahko pomaga pri izvršbi preživnine za naprej in za dve leti nazaj.
  • Prav tako se lahko prosilec obrne na državnega tožilca na okrožnem sodišču svojega stalnega prebivališča, da se izvede postopek javne izvršbe. Ta omogoča pridobitev, prek posredovanja državne blagajne, prisilnega izplačila neplačanih obrokov zadnjih šestih mesecev in obrokov, ki bodo zapadli.

14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine?

Organizacija, ki je odgovorna za izplačevanje družinskih dajatev, lahko v celoti ali deloma nadomesti preživninskega zavezanca z dodelitvijo družinske podpore. Te zneske izterja od preživninskega zavezanca, razen če sodnik ne razglasi, da je zavezanec nezmožen za plačilo.

Na vrh straniNa vrh strani

Če vlagatelj prebiva v Franciji in oseba, ki je dolžna preživninsko obveznost, prebiva v neki drugi državi:

15. Ali lahko v Franciji vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa?

Vlagatelj, ki je imetnik odločbe o preživnini, se lahko, če je preživninski zavezanec v tujini, obrne na naslednji ministrstvi:

  • Ministrstvo za zunanje zadeve

    To ministrstvo je odgovorno za izvajanje Newyorške konvencije z dne 20. junija 1956 English - français o izvršbi preživninskih zahtevkov v tujini v vlogi posredniške institucije, ki jo določa Francija. Ta dokument povezuje 55 držav.
    Ministrstvo za zunanje zadeve lahko posreduje tako, da skuša doseči izvensodno poravnavo, tudi kadar je preživninski zavezanec francoske narodnosti.

  • Ministrstvo za pravosodje

    To ministrstvo posreduje v državah, ki jih ne zavezuje Newyorška konvencija in s katerimi je podpisana konvencija ali sporazum o vzajemni pomoči, ki določa sodelovanje med centralnimi oblastmi (Benin, Provinca Québec, Kongo, Džibuti, Egipt, Združene države, Niger, Senegal, Čad, Togo).

16. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako z njim stopi v stik?

  • Ministère des Affaires Etrangères (Ministrstvo za zunanje zadeve)

    Service du recouvrement des créances alimentaires entre la Fance et l’Etranger
    244, Boulevard Saint-Germain
    75303 PARIS 07 S.P.
    Telefonska številka: +33.(1).43.17.99.91
    Telefaks: +33.(1).43.17.93.44

    Na vrh straniNa vrh strani

  • Ministère de la Justice (Ministrstvo za pravosodje)

    Direction des Affaires Civiles et du Sceau
    Bureau de l’entraide civile et commerciale internationale
    13 Place Vendôme
    75001 PARIS
    Telefonska številka: +33.(1).44.86.14.50
    Telefaks: +33.(1).44.86.14.06

Če prebiva vlagatelj v neki drugi državi in oseba, ki je dolžna preživninsko obveznost, prebiva v Franciji:

17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa?

Nekatere konvencije o vzajemni pomoči so precej restriktivne in omejujejo centralne oblasti na iskanje nesporne izvršbe preživnin. Nasprotno drugi dokumenti in zlasti Newyorška konvencija določajo, da posredniška institucija, torej centralne oblasti, naročijo izvršbo kakršne koli sodbe, naloga ali druge sodne listine.

Glede na posamezen primer bodo francoske centralne oblasti poslale zahtevo vlagatelja pristojnim oblastem, zato da se prizna in izvrši odločba o preživnini ali zasliši preživninskega zavezanca za dosego izvensodne poravnave spora.

18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ v Franciji obrne neposredno?

Vlagatelj, ki ni v Franciji, se mora obrniti na centralne oblasti v svoji državi, ki so odgovorne za izvajanje zgoraj omenjenih konvencij. Na organizacijo ali državni organ v Franciji se ne more obrniti neposredno.

19. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi v stik z njim?

Brezpredmetno, glej vprašanje 18.

20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa?

Brezpredmetno, glej vprašanje 18.

Nadaljnje informacije

  • centralne oblasti
    • Ministrstvo za zunanje zadeve français
    • Pravna pomoč français v Franciji in preživljanje français (Ministrstvo za pravosodje français)
  • Sklad za družinske dodatke français
  • zakonodaja in sodna praksa: Légifrance: najpomembnejše francosko pravo français

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Francija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 04-04-2006

 

KAZALO

1. Kaj pomenita „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Francije? 1.
Katere osebe morajo plačati preživnino drugim osebam: Katere osebe morajo plačati preživnino drugim osebam:
– starši otrokom? – starši otrokom?
– otroci staršem? – otroci staršem?
– razvezani zakonec svojemu bivšemu zakonskemu partnerju? – razvezani zakonec svojemu bivšemu zakonskemu partnerju?
– drugi? – drugi?
V katerih primerih? V katerih primerih?
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Francije? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Francije, katero pravo bo uporabilo sodišče? 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ ali sodišče? 5.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa itd.)? Če ne, kateri so postopki? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kateri postopek je treba sprožiti? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ, ki mi lahko pomaga dobiti preživnino? 13.
14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine? 14.
Če vlagatelj prebiva v Franciji in oseba, ki je dolžna preživninsko obveznost, prebiva v neki drugi državi: Če vlagatelj prebiva v Franciji in oseba, ki je dolžna preživninsko obveznost, prebiva v neki drugi državi:
15. Ali lahko v Franciji vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa? 15.
16. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako z njim stopi v stik? 16.
Če prebiva vlagatelj v neki drugi državi in oseba, ki je dolžna preživninsko obveznost, prebiva v Franciji: Če prebiva vlagatelj v neki drugi državi in oseba, ki je dolžna preživninsko obveznost, prebiva v Franciji:
17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa? 17.
18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ v Franciji obrne neposredno? 18.
19. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi v stik z njim? 19.
20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa? 20.
 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo