Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Pravo Skupnosti

Zadnja sprememba: 08-02-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Pravo Skupnosti

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


Zadnjo posodobitev besedila najdete na English

„Ne dobim izplačane preživnine od dolžnika iz druge države članice.“

Če želite od „dolžnika“ iz druge države članice zahtevati izplačilo preživnine, se morate obrniti na sodišče države, kjer želite doseči izvršitev sodbe. Pravila zakonodaje Skupnosti, s katerimi lahko izterjate svojo preživnino v državi članici, ki ni država vašega prebivališča, že obstajajo. Ta pravila bodo kmalu izboljšana.

  • Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruselj I“) določa pravila o posebni pristojnosti sodišč glede preživninskih zahtevkov. Ta uredba se neposredno uporablja od 1. marca 2002, kar pomeni, da je njene določbe mogoče uveljavljati pred sodiščem. Ne veljajo pa za Dansko, kjer se še naprej uporablja Bruseljska konvencija z dne 27. septembra 1968 za iste zadeve.

V skladu s to uredbo se preživninski upravičenec lahko odloči, da vloži tožbo na pristojnem sodišču države članice, kjer ima prebivališče toženec, ali na pristojnem sodišču države članice, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebivališče upnik. Upnik je tako v ugodnem položaju. Po drugi strani pa, kadar dolžnik prevzame pobudo za ukrepanje, mora upoštevati splošno pravilo in ima samo eno možnost, ki je vložitev tožbe na pristojnem sodišču države članice, kjer živi upnik.

Poleg tega se v primeru povezave preživninske zadeve s postopkom v zvezi z „osebnim stanjem osebe“ (na primer razveza) razsodi pred sodiščem, ki je pristojno za te postopke, razen če ta pristojnost ne temelji izključno na državljanstvu ene od strank.

Sodne odločbe glede preživnine, izdane v državi članici, se priznajo v drugih državah članicah (člen 33 Uredbe) in se izvršijo, potem ko so bile tam na zahtevo katere koli od zainteresiranih strank razglašene za izvršljive (člen 38 Uredbe).

Uredba (člen 34) v primerjavi z Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, ki jo nadomešča, ne dovoljuje več zavrnitve priznanja sodne odločbe, ki je v nasprotju z mednarodnim zasebnim pravom, s strani zaprošene države, kadar sodna odločba prvotnega sodišča odloči o vprašanju glede osebnega stanja in poslovne sposobnosti oseb. Odslej se za tujo sodno odločbo lahko odreče priznanje samo, če je to priznanje v nasprotju z javnim redom ali nezdružljivo s prejšnjo sodno odločbo, oziroma kadar dokument o začetku postopka ni bil vročen pravočasno.

Na vrh straniNa vrh strani

Nazadnje pa v skladu s členom 57 dogovori v zvezi s preživninsko obveznostjo, ki so bili sklenjeni pred upravnimi organi ali so jih ti potrdili, veljajo za javne listine, ki so lahko obravnavane po poenostavljenem postopku za izvrševanje.

Čeprav se zdi postopek razmeroma enostaven, Uredba ne odpravlja vseh ovir za prosti pretok sodnih odločb v Evropski uniji in ohranja začasne ukrepe, ki so še vedno preveč omejevalni.

  • Oktobra 1999 je Evropski svet v Tampereju pozval k dodatnemu zmanjšanju začasnih ukrepov, potrebnih za izvršitev tujih sodb. Novembra 2000 je Svet sprejel program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb. Končni cilj je odpraviti zahtevo razglasitve izvršljivosti za vse odločbe na področju civilnih in gospodarskih zadev. V tem pogledu so zahtevki za preživnino vsekakor glavna prednostna naloga.
  • Zato sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov. To besedilo zajema zahtevke za preživnino, vendar samo, kadar se ti štejejo za nesporne.
  • Komisija je aprila 2004 objavila Zeleno knjigo, ki zajema vsa vprašanja, povezana z izterjavo preživninskih zahtevkov.
  • Komisija je 15. decembra 2005 Svetu predložila predlog Uredbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter o sodelovanju na področju preživninskih obveznosti. 

Cilj tega predloga je odpraviti sklop ovir, ki še danes ovirajo izterjavo preživnine v Evropski uniji. Predlog bo omogočil oblikovanje pravnega okolja, prilagojenega zakonitim upravičenjem upnikov, katerim mora biti zagotovljeno, da hitro, lahko in najpogosteje brezplačno pridobijo nalog za izvršbo, ki lahko neovirano kroži v evropskem pravosodnem prostoru in doseže redno plačilo dolgovanih zneskov.

Ta novi evropski sodni nalog zahteva delovanje, ki se ne sme omejiti na olepšave sedanjih sistemov; ambiciozne ukrepe je treba sprejeti na vseh ustreznih področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah: mednarodna pristojnost, pravo, ki se uporablja, priznavanje in izvrševanje, sodelovanje in odprava ovir za nemoten potek postopkov. Te splošne odgovore je treba združiti v enoten instrument.

Na vrh straniNa vrh strani

  • Predlog Uredbe ima tako tri glavne cilje:
  1. Poenostaviti življenje državljanov z zmanjšanjem formalnosti, potrebnih, da se sodna odločba izda in izvrši v kateri koli državi članici, in omogočanjem upnikom, da imajo na voljo konkretne ukrepe pomoči. V istem okviru je treba omeniti tudi možnost izvrševanja vseh nujnih ravnanj v kraju običajnega prebivališča, se pravi v fazi izvršitve, zlasti za pridobitev zasega na plači ali bančnem računu, sprožitev sistemov sodelovanja ali pridobitev dostopa do podatkov, ki omogočajo določiti, kje se nahaja zavezanec, ter oceno njegovega premoženja.
  2. Okrepiti pravno varnost z uskladitvijo kolizijskih pravil.
  3. Zagotoviti uspešno in trajno izterjavo. Upravičencu je treba omogočiti, da pridobi izvršljivo sodno odločbo na celotnem ozemlju Evropske unije, za katero bi lahko potem izkoristil enostaven in usklajen sistem izvršitve.
  • Ta uredba bo sprejeta po postopku iz prve alinee člena 67(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, po katerem Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Ta predlog zadeva družinsko pravo in se zato zanj ne uporablja postopek soodločanja v skladu z določbami veljavne Pogodbe.

To je pravna razlaga ob upoštevanju zelo tesnih povezav med preživninskimi obveznostmi in družinskim pravom, vendar ima tri pomanjkljivosti:

    • ne upošteva v zadostni meri mešane narave opredelitve preživninske obveznosti - družinska po izvoru, vendar denarna pri izvršitvi, tako kot kateri koli zahtevek;
    • ne upošteva dejstva, da je zakonodajalec Skupnosti do sedaj menil, da so lahko preživninske obveznosti podrejene režimu skupnega prava (glej Uredbo Bruselj I, ki ne ureja družinskega prava, vendar ohranja preživninske obveznosti v svojem področju uporabe; enako „Uredba ENI“ vključuje zahtevke za preživnino in je bila sprejeta v postopku soodločanja);
    • Evropskemu parlamentu onemogoča, da bi lahko v celoti odigral svojo vlogo.

Zato je Komisija s Sporočilom pozvala Svet, da v skladu z drugo alineo člena 67(2) Pogodbe prestavi zadeve preživninskih obveznosti od soglasja v soodločanje.

  • Ob vseh teh ukrepih se bodo vzpostavili tudi učinkoviti sistemi sodelovanja med pristojnimi organi držav članic.

Zato naj poudarimo, da so vse države članice, razen Litve, Latvije in Malte, pogodbenice Newyorške konvencije français Združenih narodov z dne 20. junija 1956 o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini. Ta konvencija uvaja postopke upravnega sodelovanja med organi pogodbenic.

Na vrh straniNa vrh strani

Nekatere države članice so tudi pogodbenice štirih konvencij Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu, ki se uporabljajo za preživninske obveznosti (glej razdelek „Mednarodno pravo“ v okviru iste teme).

Referenčni dokumenti

  • Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rim I) (COM/2005/650)
  • Sporočilo Komisije Svetu o pozivu Svetu, naj zagotovi uporabo člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za ukrepe na področju preživninskih obveznosti, sprejete na podlagi člena 65 Pogodbe (COM/2005/648)
  • Uredba (ES) št. 805/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov
  • Zelena knjiga o preživninskih obveznostih - Odgovori English - français DOC File (DOC File 94 KB) na to zeleno knjigo
  • Program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah
  • Uredba (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah
  • Sklepi predsedstva - Evropski svet v Tampereju (15. in 16. oktobra 1999)
  • Konvencija English - français z dne 2. oktobra 1973 o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb o v zvezi s preživninskimi obveznostmi (Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu)
  • Konvencija English - français z dne 2. oktobra 1973 o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti (Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu)
  • Bruseljska konvencija iz leta 1968 o sodni pristojnosti in izvršitvi odločb v civilnih in trgovinskih zadevah (konsolidirana različica)
  • Newyorška konvencija français OZN o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini z dne 20. junija 1956

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Pravo Skupnosti - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 08-02-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo