Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Češka republika

Zadnja sprememba: 31-05-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Češka republika

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

1. Kaj po pravu Češke republike pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“?

„Preživnino“ plačuje zavezanec upravičencu za kritje njegovih osnovnih potreb.

Starši imajo preživninsko obveznost do svojih otrok, za prednike in potomce velja vzajemna preživninska obveznost kot tudi za zakonce. Načeloma imajo zakonci pravico do enakega življenjskega standarda. Sodišča naložijo preživninsko obveznost, kadar zakonca ne stanujeta v istem domu. Plačevanje preživnine med zakoncema temelji na instituciji zakonske skupnosti, v kateri sta oba zakonca upravičena do razpolaganja s skupno lastnino.

Razvezani zakonec, ki se ni zmožen preživljati, lahko zahteva preživnino od nekdanjega zakonca.

Sodišča ne dodeljujejo preživnine, kadar bi bilo to v nasprotju z javno moralo (contra bonos mores).

Kadar oče otroka ni poročen z njegovo materjo, je dolžan prispevati ustrezno vsoto za materino vzdrževanje za dobo dveh let, vključno s kritjem stroškov, ki so povezani z nosečnostjo in rojstvom.

Oseba, ki skrbi za otroka, je upravičena do preživnine, ki jo plačujejo starši ali eden od staršev, prav tako kot je razvezani zakonec upravičen do prejemanja preživnine za svojega otroka od drugega od staršev.

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Otroci so upravičeni do preživnine, dokler ne morejo skrbeti sami zase. Po navadi je to takrat, ko odrastejo, pri 18 letih starosti. Lahko se zgodi tudi pozneje, če otrok nadaljuje izobraževanje, ali prej, če se je otrok že zaposlil ali če je na primer lastnik nepremičnine, ki mu prinaša dohodek, s katerim se lahko preživlja.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodišča odločajo o preživnini za mladoletne tudi brez vloge na sodišču. Preživnina se lahko določi, zmanjša ali poveča v treh letih po začetku sodnih postopkov. O preživnini za odrasle otroke sodišča ne odločajo brez vloge na sodišču.

3. V katerih primerih se uporablja pravo Češke republike?

Pravo Češke republike se uporablja vedno, kadar imata obe stranki stalno bivališče v Češki republiki ali kadar sta njena rezidenta za daljši čas. Pravo Češke republike se uporablja tudi takrat, kadar oseba, ki živi v Češki republiki, zahteva preživnino od osebe v tujini.

4. Če ni mogoče uporabiti prava Češke republike, katero pravo bo uporabilo sodišče Češke republike?

Preživninska razmerja ureja pravo tiste države, katere državljan je oseba, ki zahteva preživnino. Kadar vlagatelj s stalnim bivališčem v tujini zahteva preživnino od osebe v Češki republiki, češka sodišča uporabljajo pravo vlagateljeve države. In obratno, kadar vlagatelj, ki živi v Češki republiki, zahteva preživnino od osebe v tujini, sodišča uporabljajo češko pravo.

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče?

Preživninski zahtevki so v pristojnosti sodišč.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Eden od staršev, ki skrbi za otroka, ima pravico, da v imenu otroka zahteva preživnino od drugega od staršev. Varuh ali skrbnik lahko prav tako ukrepa v imenu otroka.

Na vrh straniNa vrh strani

7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Okrožna sodišča odločajo o preživninskih zahtevkih na prvi stopnji. Vlagatelji sprožijo sodni postopek na okrajnem sodišču, ki je pristojno za kraj, kjer imajo stalno bivališče oni sami ali oseba, za katero skrbijo in za katero zahtevajo preživnino.

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kakšen postopek se uporablja?

Zakon ne zahteva, da bi imel vlagatelj zastopnika. Pravnega zastopnika potrebuje samo fizična oseba, ki ne more samostojno nastopiti pred sodiščem, to je bodisi skrbnik, ki ga dodeli sodišče, bodisi eden od staršev pri mladoletni osebi. Vlagatelj pa se lahko odloči, da bo pooblastil osebo po lastni izbiri, npr. odvetnika, da bi ga zastopal na sodišču.

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Vlagatelji v preživninskih postopkih so oproščeni plačila sodne takse. Če se vlagatelj odloči, da ga bo zastopal odvetnik, mora – razen če se ne dogovorijo drugače – plačati svojega odvetnika v skladu z obračunsko lestvico honorarjev. Kadar vlagateljevi socialni in premoženjski pogoji to zagotavljajo, se odvetnikov honorar lahko zniža za ustrezen znesek ali se odpove.

Na vrh straniNa vrh strani

10. Kakšno preživnino po navadi določi sodišče? Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

Sodišče lahko na podlagi vloge določi tolikšno preživnino, da pokrije otrokove osnovne potrebe, njegovo vzdrževanje in življenjski standard. Kadar sodišče naloži obveznost do plačevanja preživnine ali kadar to obveznost spremeni ali prekliče, običajno upošteva utemeljene potrebe upravičenca, zavezančeve zmožnosti, možnosti in sredstva ter otrokovo pravico do uživanja enakega življenjskega standarda kakor njegovi starši. Ko sodišče izračunava, kolikšno preživnino morajo plačevati starši, upošteva dejstvo, kateri od staršev skrbi za otroka in v kolikšni meri. Kadar starši živijo skupaj, se upošteva tudi dejstvo, da starši vzdržujejo skupen dom.

Kadar se okoliščine spremenijo, sodišče lahko, celo brez vloge na sodišču, spremeni dogovore in sodne odločbe v zvezi s preživljanjem mladoletnih; sicer ukrepa samo na podlagi vloge. Kadar se preživnina zmanjša ali prekine, se že izplačana preživnina ne povrne.

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina se mora plačevati redno bodisi neposredno upravičencu bodisi osebi, ki skrbi za upravičenca. Sodišče lahko poleg otroške preživnine v nekaterih primerih odredi polog enkratnega izplačila in ta preživnina zapade v plačilo enkrat v prihodnosti. Sprejme tudi vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se določena preživnina izplačuje v rednih mesečnih obrokih.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Kateri postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno?

Kadar zavezanec ne izpolni razsodbe sodišča prostovoljno, upravičenec lahko zaprosi za sodno izvršbo odločbe, ki lahko vključuje administrativno prepoved, obvezen trajni nalog, prisilno prodajo lastnine, prodajo podjetja ali sodni odlok o zaplembi nepremičnine.

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine?

Nevzdrževani otroci, ki menijo, da živijo v pomanjkanju, in do katerih zavezanec, ki ne živi doma z otrokom, ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti, ki jo je odredilo sodišče, so upravičeni do pomoči, ki je enaka zakonsko določeni preživnini. Odločbo o plačilu te pomoči sprejme pristojni občinski organ.

14. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plača preživnino v celoti ali delno?

Organ (občinski) lahko v celoti ali delno izplača preživnino tretje stranke. Toda v tem primeru je upravičen do izterjave celotnega plačila od tretje stranke.

Če je vlagatelj v Češki republiki in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi:

15. Ali lahko v Češki republiki vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni)?

Sklepi sodišča o plačevanju preživnine se lahko izvršujejo na podlagi dvostranskih sporazumov o pravni pomoči s številnimi državami, zavezujočimi za Češko republiko, in večstranskih konvencij, katerih pogodbenica je Češka republika. V razmerjih z določenimi državami, s katerimi ni sklenjenih pogodb, se sklepi sodišča o plačevanju preživnine lahko izvršijo na podlagi izjav o vzajemnosti.

Na vrh straniNa vrh strani

Zato se vlagatelji lahko obrnejo na Ministrstvo za zunanje zadeve Češke republike, ki bo posredovalo na podlagi obstoječega sporazuma o plačevanju preživnine, kadar zavezanec živi v drugi državi. Vlagatelj, ki živi v Češki republiki, se lahko s svojo prošnjo obrne tudi na katero koli sodišče v Češki republiki (ne samo na sodišče, ki je pristojno za njegov kraj stalnega bivališča), in vsako sodišče v Češki republiki je dolžno odobriti tako prošnjo. Sodišče se nato prek Ministrstva za pravosodje Češke republike poveže s pristojnim pravosodnim organom v tujini in mu predloži primer.

V zadevah o otroški preživnini se je mogoče obrniti tudi na Urad za mednarodno pravno zaščito otrok (Úřad pro mezinárodně právní ochranu dětí).

16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

Vlagatelj se lahko obrne na spodnji naslov:

Ministry of Foreign Affairs ceština - English

Loretánské náměstí 5

118 00 Praha 1

Tel:+420 224 18 1111,

E-mail

Office for International Legal Protection of Children ceština - English

Na vrh straniNa vrh strani

Benešova 22

602 00 Brno

Tel.: +42 05/42215443-5

Fax : +42 05/42212836

E-mail

17. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju?

Preživninski zahtevek se lahko izvrši na podlagi uveljavljanja obstoječe pravice, v tem primeru odločbe češkega ali tujega sodišča, da se mora določeni osebi izplačevati preživnina. Vlagatelj predloži pisno prošnjo Uradu za mednarodno pravno zaščito otrok (Úřad pro mezinárodně právní ochranu dětí) z vsemi podatki o otroku, svojimi podatki in s podatki zavezanca ter navede osnovna dejstva, na podlagi katerih je vložil prošnjo za izvršbo sklepa sodišča o plačevanju preživnine. Prošnji je treba priložiti kopije ustreznih dokumentov, in predvsem sklepov sodišča. Urad bo nato ukrepal po predpisih.

Ministrstvo za zunanje zadeve pošlje prošnjo osebe, ki zahteva preživnino, pristojnim organom zadevne države. Slednji stopijo v stik z zavezancem in poskušajo razrešiti zadevo.

Če je vlagatelj v drugi državi in preživninski zavezanec v Češki republiki:

18. Ali se vlagatelj lahko na organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) v Češki republiki obrne neposredno?

Vlagatelj za dodelitev preživnine, ki živi v tujini, se mora povezati s pristojnimi organi svoje domovine, ki stopijo v stik z Uradom za mednarodno pravno zaščito otrok (Úřad pro mezinárodně právní ochranu dětí) ali drugim pristojnim organom v Češki republiki.

19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik?

Glej odgovor na vprašanje 18.

20. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju?

Glej odgovor na vprašanje 18.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Češka republika - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 31-05-2007

 

KAZALO

1. Kaj po pravu Češke republike pomenita izraza „preživnina“ in „preživninska obveznost“? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Češke republike? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Češke republike, katero pravo bo uporabilo sodišče Češke republike? 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ (osrednji ali lokalni) ali sodišče? 5.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako naj vlagatelj izve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa (osrednjega ali lokalnega) itd.)? Če ne, kakšen postopek se uporablja? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino po navadi določi sodišče? Če se dodeli preživnina, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Kateri postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni), ki lahko pomaga pri izterjavi preživnine? 13.
14. Ali lahko ta organizacija ali organ namesto preživninskega zavezanca plača preživnino v celoti ali delno? 14.
Če je vlagatelj v Češki republiki in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi: Če je vlagatelj v Češki republiki in ima preživninski zavezanec prebivališče v drugi državi:
15. Ali lahko v Češki republiki vlagatelju pomaga organizacija ali državni organ (osrednji ali lokalni)? 15.
16. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 16.
17. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju? 17.
Če je vlagatelj v drugi državi in preživninski zavezanec v Češki republiki: Če je vlagatelj v drugi državi in preživninski zavezanec v Češki republiki:
18. Ali se vlagatelj lahko na organizacijo ali državni organ (osrednji ali lokalni) v Češki republiki obrne neposredno? 18.
19. Če da, kako lahko s to organizacijo ali državnim organom (osrednjim ali lokalnim) stopi v stik? 19.
20. Kako lahko ta organizacija oziroma državni organ (osrednji ali lokalni) pomaga vlagatelju? 20.
 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo