Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Belgija

Zadnja sprememba: 30-08-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Belgija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomenita „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Belgije? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja pravo Belgije? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti prava Belgije, katero pravo bo uporabilo sodišče? 4.
5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ ali sodišče? 5.
6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka? 6.
7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa itd.)? Če ne, kateri so postopki? 8.
9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna? 9.
10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plača preživnina? 11.
12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kateri postopek je potrebno sprožiti? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali državni organ, ki mi lahko pomaga dobiti preživnino? 13.
14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine? 14.
15. Ali lahko v Belgiji vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa? 15.
16. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi z njim v stik? 16.
17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa? 17.
18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ v Belgiji obrne neposredno? 18.
19. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi z njim v stik? 19.
20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa? 20.

 

1. Kaj pomenita „preživljanje“ in „preživninska obveznost“ po pravu Belgije?

Preživninsko obveznost lahko opredelimo kot obveznost, ki jo predpisuje pravo neki osebi, da priskrbi potrebno življenjsko podporo neki drugi osebi, ki to potrebuje in jo nanjo veže določena družinska vez. Preživnina ne zajema le prehrane, ampak tudi vse ostalo, kar je potrebno za življenje: živež, oblačila, stanovanje, zdravstveno oskrbo itd.

Katere osebe morajo plačati preživnino drugim osebam:

Preživninska obveznost temelji na sorodstveni vezi ali svaštvu ter na obveznosti nadomestitve, kadar je ta vez pretrgana. Obstaja med nekaterimi sorodniki in sorodniki v svaštvu, med zakoncema, med partnerjema v skupnem gospodinjstvu. Na neki način se opira na dolžnost „solidarnosti“, ki je lahko v nekaterih primerih močnejša.

- starši otrokom?

V tem primeru obstajata dve vrsti preživninske obveznosti:

  • Širše pojmovana preživninska obveznost, v skladu s katero sta oče in mati dolžna sorazmerno s svojimi zmožnostmi zagotoviti nastanitev, vzdrževanje, nadzor, vzgojo in izobraževanje svojih otrok. Če izobraževanje ni končano, se obveznost nadaljuje po otrokovi polnoletnosti. Ta obveznost je vezana na roditeljsko pravico, obstaja pa tudi po otrokovi polnoletnosti ali osamosvojitvi. Obstaja ne glede na sredstva staršev in neodvisno od potreb otroka. Širša je v tem smislu, ker razen preživljanja otroka zajema tudi njegovo vzgojo, izobraževanje itd. (člen 203 Civilnega zakonika).
  • Preživninska obveznost, ki temelji na sorodstveni vezi ter je vezana na potrebe otroka in sredstva staršev (členi 205, 207 in 208 Civilnega zakonika).
- otroci staršem?

Preživninska obveznost staršev do otrok (člen 205 Civilnega zakonika) je vzajemna. Otroci so torej dolžni preživljati mater in očeta, ki to potrebujeta.

Na vrh straniNa vrh strani

- zakonski partnerji?

Preživninske obveznosti med zakoncema temeljijo na dolžnosti do podpore in zagotavljanja pomoči ter na dolžnosti do prispevanja k zakonskim obveznostim, ki jih določa Civilni zakonik (člena 213 in 221 Civilnega zakonika). Te dolžnosti, ki so povezane z dolžnostjo skupnega gospodinjstva, ki je naložena tudi zakonskima partnerjema, so vzajemne. Če niso izpolnjene, so lahko povod za pravna sredstva, s katerimi se doseže njihova izpolnitev z nadomestili v obliki preživninske dejavnosti ali nakazil zneskov - glej vprašanje 12 - (členi 213, 221 in 223 Civilnega zakonika).

- razvezani zakonec svojemu bivšemu zakonskemu partnerju?

Razlikovati je treba med dvema vrstama razveze: med razvezo iz konkretnega razloga in sporazumno razvezo.

§ Razveza iz konkretnega razloga

Med postopkom razveze iz konkretnega razloga (razveze zaradi varanja, nasilnosti, brutalnega ravnanja ali resnih žalitev ter zaradi več kot dveletnega ločenega življenja zakoncev) lahko vsak od zakoncev predlaga pristojnemu sodniku, da sprejme začasne ukrepe, preživninski znesek, in sicer brez upoštevanja krivde (člen 1280 Sodnega zakonika).

Po razvezi zaradi varanja, nasilnosti, brutalnega vedenja ali resnih žalitev lahko nedolžni zakonec predlaga pristojnemu sodniku preživnino, ki bi mu lahko zagotovila podobne življenjske razmere, kot jih je imel med skupnim življenjem (člen 301 Civilnega zakonika).

Po razvezi zaradi več kot dveletnega ločenega življenja se domneva, da je zakonec, ki toži, odgovoren za ločitev. Le zakonec, ki je tožen, lahko zahteva preživnino. Vendar lahko zakonec tožnik ovrže domneve, ki ga bremenijo (člen 306 Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

§ Sporazumna razveza

Dolžnost zakoncev, ki sta se odločila za sporazumno razvezo, je, da v pogodbah pred razvezo določita znesek morebitne preživnine, ki jo bo eden od zakoncev plačeval drugemu med postopkom in po njem, ali pa tega zneska ne določita (člen 1288 Sodnega zakonika).

- Drugi?

V katerih primerih?

Preživninska obveznost obstaja med sorodniki v ravni vrsti, predniki in potomci (med starši/otroki, otroki/starši, pa tudi med vnuki/starimi starši in obratno - člena 205 in 207 Civilnega zakonika).

Med sorodniki v svaštvu se pojavita dva primera:

  • Preživeli zakonski partner ima do določene mere obveznost do otrok svojega umrlega zakonskega partnerja, če ni njihov oče ali njihova mati (člen 203(2) Civilnega zakonika).
  • Zeti in snahe imajo obveznost do tasta in tašče ter obratno. Ta obveznost se konča, če se tast ali tašča znova poroči, če so zakonski partner (ki ustvari svaštvo) in otroci iz zveze umrli (člen 206 Civilnega zakonika).

Zapuščina umrlega zakonca mora biti v nekaterih okoliščinah namenjena za preživnino preživelemu zakoncu ali prednikom umrlega (člen 205a Civilnega zakonika).

Otrok, pri katerem očetovstvo ni znano, lahko od moškega, ki je imel razmerje z materjo med zakonito določenim obdobjem spočetja, zahteva preživnino za svoje vzdrževanje, vzgojo in izobraževanje (člen 336 Civilnega zakonika).

Če so odnosi med partnerjema v skupnem gospodinjstvu zelo načeti, lahko stranka predlaga mirovnemu sodniku preživnino v okviru začasnih ukrepov, ki jih je prisiljen sprejeti. Enako je v primeru prekinitve bivanja v skupnem gospodinjstvu, v okviru začasnih ukrepov (člen 1479 Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Običajno se preživninska obveznost konča z otrokovo polnoletnostjo ali njegovo osamosvojitvijo. Vendar lahko traja dlje, če se otrokovo izobraževanje še ni končalo (člena 203 in 336 Civilnega zakonika).

3. V katerih primerih se uporablja pravo Belgije?

Belgija je sprejela Haaško konvencijo z dne 24. oktobra 1956 o pravu, ki se uporablja pri preživninskih obveznostih do otrok. Ta konvencija, ki se uporablja zgolj med državami sopogodbenicami, praviloma podvrže preživninske obveznosti do otrok pravu države, kjer ima vlagatelj preživnine običajno prebivališče (člen 1).

Vendar pa lahko Belgija razglasi, da se uporablja njeno pravo, če je prebivališče otroka v tuji državi edini tuji element v razmerju (člen 2). Pravo Belgije torej ureja tožbo, ki jo je v Belgiji vložil belgijski otrok, ki prebiva v tujini, proti belgijskemu očetu, ki prebiva v Belgiji.

Pravo Belgije se prav tako uporablja, če otroku pravo države, kjer prebiva, zavrne vsakršno pravico do preživnine (člen 3).

Razen primerov, ki se nanašajo na zgoraj omenjeno konvencijo, se uporabljajo pravila mednarodnega zasebnega prava Belgije (člen 3(1) ali (3) Civilnega zakonika). Bodisi da se pravo Belgije uporablja za vsakega vlagatelja preživnine, ki je na belgijskem ozemlju, bodisi da preživninska obveznost spada pod nacionalno pravo zainteresiranih strani (ob upoštevanju mednarodnega javnega reda in nujnosti sprejetja odločbe).

Na vrh straniNa vrh strani

4. Če ni mogoče uporabiti prava Belgije, katero pravo bo uporabilo sodišče?

Če sta vlagatelj za preživnino in tisti, ki jo je dolžan dati, na belgijskem ozemlju.

V nekaterih primerih se lahko v skladu s pravili mednarodnega zasebnega prava Belgije zadeva napoti na tuje pravo. V drugih primerih se razglasi, da se uporablja pravo Belgije.

5. Ali mora vlagatelj zahtevek za preživnino nasloviti na posebno organizacijo, državni organ ali sodišče?

Preživninski zavezanec prostovoljno zadovolji potrebe vlagatelja. Če to ni tako, če pride do spora, nesoglasja ali opustitve, je potreben sodni postopek.

6. Ali se lahko zahtevek vloži v imenu sorodnika, bližnje osebe ali mladoletnega otroka?

Tožba je osebna zadeva vlagatelja za preživnino. Zahtevek predloži sodniku vlagatelj sam ali njegov odvetnik (zlasti členi 1253b, 1254 in 1320 Sodnega zakonika).

Če tega ne more narediti, potem v njegovem imenu ukrepa njegov pravni zastopnik (oče, mati, skrbnik itd.).

7. Kako vlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Mirovni sodnik je običajno pristojen za področje sporov glede preživnine (člen 591(7) Sodnega zakonika), vendar obstajajo izjeme.

Tožba, ki jo je otrok vložil proti osebi, ki je imela razmerje z njegovo materjo v zakonito določenem obdobju spočetja (člen 336 Civilnega zakonika), spada v pristojnost sodišča prve stopnje (člen 338 Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

Med postopkom razveze ali ločitve od mize in postelje iz konkretnega razloga spadajo začasni ukrepi v zvezi z osebo, preživnino in premoženjem zakoncev in otrok v pristojnost predsednika sodišča prve stopnje, ki sprejema začasne odločbe (člen 1280 Sodnega zakonika). Na uvodnem zaslišanju postopka razveze lahko sodnik potrdi delen ali celovit dogovor med zakoncema o začasnih ukrepih v zvezi z njunim preživljanjem in/ali preživljanjem otrok (člen 1258(2) Sodnega zakonika). Če ni poznejših sprememb, začasni ukrepi za otroke veljajo tudi po razvezi (člen 302 Civilnega zakonika).

Za določitev preživnine po razvezi (členi 301, 306, 307 in 307a Civilnega zakonika) je pristojen mirovni sodnik ali sodišče, pri katerem je bil vložen zahtevek za razvezo, glede na fazo razveze. Po pravnomočni sodbi, s katero je razglašena razveza, je pristojen le mirovni sodnik.

V primeru soglasne razveze ali soglasne ločitve od mize in postelje stranki s predhodnim sporazumom uredita preživninski prispevek za otroke in morebitno preživnino, ki naj bi jo plačeval eden od zakoncev drugemu. Mirovni sodnik je pristojen za odločanje o spremembi preživnine za otroke. Vseeno je dovoljeno, da lahko sodišče za mladoletnike, ki lahko odredi ali spremeni kakršno koli določbo v zvezi z roditeljsko pravico (člen 387a Civilnega zakonika), hkrati sprejema tudi odločitve o preživninah za otroke.

8. Ali mora vlagatelj vložiti tožbo pri sodišču prek posrednika (npr. odvetnika, posebne organizacije ali državnega organa itd.)? Če ne, kateri so postopki?

Glej vprašanje 6. Glede na sproženi postopek je tožba vložena s pozivom sodnega izvršitelja ali z zahtevkom. Odvetniško zastopanje ni obvezno.

Na vrh straniNa vrh strani

9. Ali mora vlagatelj plačati takso, če želi vložiti tožbo pri sodišču? Če da, kolikšna je? Ali lahko tožnik dobi brezplačno pravno pomoč za kritje stroškov postopka, če so njegova finančna sredstva nezadostna?

Postopek na sodišču je treba plačati. Ni mogoče vnaprej določiti višine celotnih stroškov, ker je ta znesek odvisen od sproženega postopka, sodnih taks in stroškov za obrambo pred sodiščem, če posreduje odvetnik. Kar zadeva prevzem stroškov postopka v okviru brezplačne pravne pomoči, se uporabljajo pravila skupne zakonodaje (glej „Brezplačna pravna pomoč - Belgija“).

10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Če se preživnina dodeli, na podlagi česa je določena? Ali lahko sodišče svojo odločitev spremeni, če se spremenijo življenjski stroški ali družinske okoliščine?

- O obliki pomoči

Pomoč je v obliki preživnine. V nekaterih primerih se vrednost preživnine lahko spremeni v kapital (člen 301(5) Civilnega zakonika).

- O izračunavanju pomoči in indeksaciji

Tabela za izračunavanje pomoči ne obstaja. Preživnina je dodeljena le glede na potrebo osebe, ki jo zahteva, in glede na premoženje preživninskega zavezanca (člena 208 in 209 Civilnega zakonika).

Preživninska obveznost očeta in matere (člen 203 Civilnega zakonika) je določena sorazmerno z njunimi zmožnostmi, ta obveznost pa mora zajemati nastanitev, vzdrževanje, nadzor, vzgojo in izobraževanje otrok (do konca izobraževanja). Ta preživnina je v obliki pavšalnega mesečnega prispevka, ki se izplača tistemu od staršev, ki skrbi za otroka. Oče ali mati lahko v lastnem imenu zahtevata od drugega od staršev prispevek za stroške nastanitve, vzdrževanja itd. (člen 203a Civilnega zakonika).

Na vrh straniNa vrh strani

Višina preživnine, ki jo mora plačati oseba, ki je imela spolno razmerje z otrokovo materjo med zakonito določenim obdobjem spočetja, je določena glede na otrokove potrebe in sredstva, zmožnosti in socialne razmere preživninskega zavezanca (člen 336 Civilnega zakonika).

Preživnina po razvezi iz konkretnega razloga mora omogočiti upravičencu, ob upoštevanju njegovih dohodkov in zmožnosti, da si zagotovi podobne življenjske razmere, kot jih je imel med skupnim življenjem (člen 301(1) Civilnega zakonika). Polnopravno je prilagojena indeksu potrošniških cen (člen 301(2)). Ne more presegati tretjine dohodkov zakonca, ki je preživninski zavezanec. Za preživnino, dodeljeno po razvezi zaradi več kot dveletnega ločenega življenja, člen 307a Civilnega zakonika določa, da preživnina lahko presega tretjino dohodkov preživninskega zavezanca (proti, sodbi 48/2000 in 163/2001 arbitražnega sodišča). V okviru sporazumne razveze sta zakonca tista, ki določita preživnino, ki naj bi jo eden od njiju plačal drugemu, ter njeno prilagajanje življenjskim stroškom (člen 1288(4) Sodnega zakonika).

Kot je bilo razloženo pod vprašanjem 1, preživninske obveznosti med zakoncema temeljijo na dolžnosti do podpore in zagotavljanja pomoči ter na dolžnosti do prispevanja k zakonskim obveznostim, ki jih določa Civilni zakonik (člena 213 in 221 Civilnega zakonika).

11. Kako in komu se plača preživnina?

Preživnina se plača vlagatelju ali njegovemu zastopniku. Lahko je v obliki mesečne rente. V nekaterih primerih se njena vrednost lahko spremeni tudi v kapital.

Na vrh straniNa vrh strani

12. Če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno, kateri postopek je potrebno sprožiti?

Vlagatelj, ki ima sklep za izvršbo, lahko začne prisilno izterjavo. V nekaterih okoliščinah se lahko začne z rubežem premičnin in nepremičnin iz premoženja preživninskega zavezanca, ki ne izvaja odločbe o preživnini (člen 1494 Sodnega zakonika). Lahko se celo odredi zaustavitev izplačevanja vsot dolžniku, ki mu jih dolguje tretja oseba, na primer delodajalec preživninskega zavezanca (člen 1539 Sodnega zakonika). Končno lahko v nekaterih okoliščinah vlagatelj za preživnino, ki še nima izkaza za izvršbo, sproži postopek, ki prepreči dolžniku, da bi razpolagal s svojim premoženjem v škodo vlagatelja, s čimer si bo zagotovil svoje pravice do bodoče izvršbe preživnine (člen 1413 Sodnega zakonika).

Končno, vzpostavljen je bil mehanizem za poenostavljeno izvršbo. Gre za nakazila zneskov, in sicer za pooblastilo vlagatelju za preživnino, da lahko prejema neposredno, v določenih omejitvah, dohodke preživninskega zavezanca ali kakršni koli znesek, ki mu ga dolguje tretja oseba. Nakazila zneskov se uporabljajo za zakonske preživninske obveznosti med zakoncema ali bivšima zakoncema (člen 220(3), členi 221, 223, 301a Civilnega zakonika, 1280 in 1306 Sodnega zakonika), za obveznosti vzdrževanja, vzgoje in izobraževanja otrok - prav tako za tožbe med očetom in materjo, ki jih določa člen 203a Civilnega zakonika - in za zakonske preživninske obveznosti med predniki in potomci (člen 203b Civilnega zakonika).

Končno, Kazenski zakonik vključuje člen v zvezi z zapustitvijo družine (člen 369a), ki omogoča sodni pregon katere koli osebe, obsojene s pravnomočno sodno odločbo na plačevanje preživnine, ki več kot dva meseca namerno ni plačala njenih plačilnih obrokov.

Na vrh straniNa vrh strani

13. Ali obstaja organizacija ali državni organ, ki mi lahko pomaga dobiti preživnino?

Če vlagatelju za preživnino kljub uporabi sredstev pod točko 12 ne uspe dobiti preživnine, se bo lahko obrnil na Službo za preživninske zahtevke (znotraj Javne službe za zvezne finance), ko bo ta služba ustanovljena. Služba bo odgovorna za dodeljevanje predplačil v enem ali več plačilnih obrokih preživnin in za pobiranje ali izterjavo dodeljenih preplačil kot tudi salda in zaostankov zahtevkov za vzdrževanje, ki bremenijo preživninskega zavezanca.

Medtem se mora vlagatelj za preživnino obrniti na Javni center za socialno pomoč (CPAS), ki mu bo lahko dodelil predplačila v enem ali več plačilnih obrokih, določenih pri preživnini (člen 68a zakona z dne 8. julija 1976, temelj javnih centrov CPAS). Vendar se to nanaša le na preživnine za otroka, razen tega pa mora otrok vlagatelj prebivati v Belgiji.

14. Ali lahko nadomesti dolžnika in namesto njega plača preživnino ali del preživnine?

CPAS lahko nadomesti preživninskega zavezanca in namesto njega plača preživnino ali del preživnine z dodelitvijo socialne pomoči. Ti zneski se bodo izterjali od preživninskega zavezanca, razen če le-ta nima finančnih sredstev.

15. Ali lahko v Belgiji vlagatelj dobi pomoč organizacije ali državnega organa?

Če je vlagatelj v Belgiji in preživninski zavezanec prebiva v drugi državi, lahko vlagatelj, ki ima sodno odločbo, s katero mu je dodeljena preživnina, dobi pomoč belgijskega državnega organa:

Na vrh straniNa vrh strani

Javna služba za zvezne finance - Uprava za zakonodajo in temeljne svoboščine in pravice:

Ta državna institucija posreduje pod okriljem Newyorške konvencije z dne 20. junija 1956 français o izterjavi preživnin v tuji državi, ki jo je potrdilo pravo z dne 6. maja 1966, in to v vlogi odpravne oblasti za Belgijo.

16. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi z njim v stik?

S.P.F. Justice

Convention de New York

Boulevard de Waterloo, 115

1000 Bruxelles

Belgique.

Telefonska številka: +32 (0)2/542.65.11

Telefaks: +32 (0)2/542.70.06

17. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa?

Če je vlagatelj v neki drugi državi in je oseba, ki je odgovorna za preživninsko obveznost, v Belgiji, Newyorška konvencija določa, da posredniška ustanova (v tem primeru belgijska) v imenu vlagatelja sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvršbe preživnine. Najprej je treba najti preživninskega zavezanca in skušati doseči izvensodno poravnavo s sodelovanjem sodnih oblasti. Če te poravnave ni mogoče doseči ali če se je ne upošteva, posredniška ustanova sproži, v imenu vlagatelja in po tem, ko je morda zahtevala zanj brezplačno pravno pomoč, preživninsko tožbo in poskrbi, da se odločba izvrši.

18. Ali se lahko vlagatelj na to organizacijo ali državni organ v Belgiji obrne neposredno?

Vlagatelj, ki prebiva v neki drugi državi, ne v Belgiji, se mora obrniti na centralne oblasti te države, ki so odgovorne za zgoraj navedeno konvencijo. Na organizacijo ali državni organ v Belgiji se ne more obrniti neposredno.

19. Če je to mogoče, katera sta ime in naslov te organizacije ali državnega organa? Kako stopi z njim v stik?

Negativen odgovor, glej vprašanje 18.

20. Kakšno pomoč lahko dobi vlagatelj od te organizacije ali državnega organa?

Negativen odgovor, glej vprašanje 18.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Belgija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 30-08-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo