Evropska komisija > EPM > Zahtevki za vzdrževanje > Avstrija

Zadnja sprememba: 31-05-2007
Natisni Dodaj med priljubljene

Zahtevki za vzdrževanje - Avstrija

EJN logo

Ta stran je zastarela. Trenutno jo posodabljamo in bo na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.


 

KAZALO

1. Kaj pomenita izraza „preživnina - preživljanje“ in „pravica do preživnine“ po avstrijskem pravu? 1.
2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine? 2.
3. V katerih primerih se uporablja avstrijsko pravo? 3.
4. Če ni mogoče uporabiti avstrijskega prava, katero pravo bo uporabilo avstrijsko sodišče? 4.
5. Ali naj se prosilec za priznavanje preživninskega zahtevka obrne na posebno organizacijo, vladni urad (centralni, lokalni) ali na sodišče? 5.
5.A. Kako se pri posebni organizaciji oz. vladnem uradu (osrednjem ali lokalnem) zaprosi za preživnino in kakšen postopek se uporablja? 5.A.
6. Ali se lahko vloži zahtevo v imenu sorodnika, znanca ali mladoletne osebe? 6.
7. Kako predlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe? 7.
8. Ali predlagatelj potrebuje zastopnika (odvetnika ali druge), če želi vložiti tožbo? 8.
9. Ali mora predlagatelj plačati takso? Če da kolikšna je in ali lahko v primeru, da so njegova finančna sredstva nezadostna dobi pravno pomoč za kritje stroškov? 9.
10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Kako se določa višina preživnine? Kako se preživnina spreminja glede na spremembo življenjskih stroškov ali družinske okoliščine? 10.
11. Kako in komu se plačuje preživnina? 11.
12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno? 12.
13. Ali obstaja organizacija ali vladni urad (osrednji ali lokalni), ki stranki pomaga, da pride do preživnine? 13.
14. Ali lahko te organizacije oz. uradi plačujejo preživnino ali del preživnine namesto dolžnika? Kaj se zgodi če ima upravičenec bivališče v Avstriji, zavezanec pa v tujini? 14.
15. Ali je predlagatelj upravičen do pomoči organizacije ali vladnega urada (osrednjega ali lokalnega)? 15.
16. Če je odgovor da, kako z njimi stopi v stik? 16.
17. Kakšno pomoč lahko dobi od teh organizacij ali upravnih uradov dobi? 17.
18. Ali se lahko predlagatelj neposredno obrne na te organizacije ali upravne urade? 18.
19. Če je odgovor da, kako z njimi stopi v stik? 19.
20. Kakšno pomoč je mogoče pričakovati od teh organizacij ali upravnih uradov? 20.

 

1. Kaj pomenita izraza „preživnina - preživljanje“ in „pravica do preživnine“ po avstrijskem pravu?

Katere osebe morajo plačati preživnino drugim osebam:

- Starši otrokom?

Starši morajo v enaki meri, svojim življenjskim razmeram primerno, prispevati h kritju potreb otroka, glede na njegovo nadarjenost, sposobnosti, nagnjenja in razvojne možnosti. Tisti od staršev, ki vodi gospodinjstvo, v katerem skrbi za otroka, s tem prispeva svoj delež. Drugi od staršev mora plačevati preživnino.

- Starši od otrok?

Otrok je dolžan svoje starše preživljati glede na svoje življenjske razmere, v kolikor se preživninski upravičenec ne more preživljati sam, in če ni hudo zanemarjal dolžnosti preživljanja otroka.

- Razvezani zakonci med seboj?

Kriv ali pretežno kriv zakonec mora drugemu zakoncu plačevati primerno preživnino, glede na življenjske razmere, v kolikor njegovi premoženjski prihodki in dohodki iz dela, ki jih je glede na okoliščine mogoče pričakovati, ne zadostujejo. Če sta za razvezo kriva oba zakonca in nobeden ne nosi večjega dela krivde, je mogoče zakoncu, ki se ne more vzdrževati sam, priznati prispevek, v kolikor je to ob upoštevanju potreb in premoženjskih ter pridobitnih sposobnosti drugega zakonca pravično. Obveznost plačila prispevka je lahko časovno omejena. Pri sporazumni ločitvi se zakonca lahko prosto odločita, ali naj eden drugemu plačuje preživnino ali pa se bosta odpovedala pravici do preživnine.

- Ostali? 

Zakonca morata po svoji moči skupaj prispevati h kritju njunim življenjskim razmeram primernih potreb. Tudi v času obstoječega zakona ima torej nezaposleni zakonec pravico prejemati preživnino od zaposlenega zakonca. Če živita zakonca v skupnem gospodinjstvu, se preživnina plačuje predvsem v naturalijah. Po prenehanju zakonske skupnosti, se preživnina plačuje denarno.

Na vrh straniNa vrh strani

2. Do katere starosti je otrok upravičen do preživnine?

Starši so dolžni preživljati svoje otroke, dokler otrok ni sposoben preživljati samega sebe. To ni povezano z doseganjem določene starosti (še posebej ne z dosego polnoletnosti), pač pa z dejstvom, da si je otrok sam zmožen pridobiti sredstva za poravnavanje primerne preživnine. Pri presoji sposobnosti preživljati samega sebe so odločilnega pomena življenjske razmere otroka in njegovih staršev.

3. V katerih primerih se uporablja avstrijsko pravo?

Preživnina se razsoja po avstrijskem pravu:

  1. če ima oseba, upravičena do preživnine, ki še ni dopolnila 21 let, stalno bivališče v Avstriji, 
  2. če oseba, ki še ni dopolnila 21 let, vloži preživninski zahtevek na avstrijsko sodišče in je avstrijski državljan in če je hkrati preživninski zavezanec prav tako Avstrijec in ima stalno bivališče v Avstriji,
  3. če je zakonec, ki zahteva preživnino, avstrijski državljan in če je ali če je bil tudi drugi zakonec Avstrijec,
  4. če je imel zakonec, ki zahteva preživnino, že od nekdaj drugo državljanstvo kot drugi zakonec ali če nobeden izmed njiju nima več prvotnega državljanstva. Če imata oba stalno bivališče v Avstriji ali pa sta ga imela v preteklosti,in če ima eden izmed njiju še vedno stalno bivališče v Avstriji, ali
  5. če glede na kolizijsko normo (glej odgovor na 4. vprašanje) ni imenovano drugo sodišče in če obstaja močna zveza z Avstrijo

4. Če ni mogoče uporabiti avstrijskega prava, katero pravo bo uporabilo avstrijsko sodišče?

  1. Pravica do preživnine zakonca ali ločenega zakonca od drugega zakonca je odvisna od skupnega osebnega statusa (domovinska pravica) zakonca. Če tega ni, se ravna po zadnjem skupnem statusu, v kolikor ga je eden izmed njiju obdržal. Če zakonca nimata skupnega zasebnega statusa ali ga nobeden izmed njiju ni obdržal, je pristojno pravo države, kjer imata oba zakonca stalno bivališče. Če imata stalno bivališče v različnih državah, se uporablja pravo države, kjer sta imela nazadnje stalno bivališče, v kolikor ga je eden izmed njiju obdržal. Če zakonca nikoli nista imela stalnega bivališča v isti državi ali če eden izmed njiju nima več stalnega bivališča v tej državi, se pravica do preživnine presoja po pravu države, s katero obstaja močnejša zveza.
  2. Pravica do preživnine oseb, ki še niso dopolnile 21 let, se ravna po pravu države, kjer ima oseba stalno bivališče, če gre za državo pogodbenico Haaškega sporazuma z dne 24. oktobra 1956 o pristojnem pravu pri obvezi plačevanja preživnine otrokom.
  3. Pravica do preživnine, ki jo imajo starši do otrok ali otroci do staršev, se, če je otrok starejši od 21 let, ali če nima stalnega bivališča v eni izmed držav pogodbenic zgoraj omenjenega sporazuma, ravna po zasebnem pravu otroka.
  4. Za vse primere pravice do preživnine je pristojno pravo tiste države, s katero obstaja najmočnejša zveza.

5. Ali naj se prosilec za priznavanje preživninskega zahtevka obrne na posebno organizacijo, vladni urad (centralni, lokalni) ali na sodišče?

Načeloma se dolžnik in upravičenec o plačilni obveznosti lahko dogovorita zunajsodno. Kadar gre za preživljanje otroka, je dogovor mogoč tudi prek mladinskega skrbstva. Če do dogovora ne pride, se mora preživninski upravičenec obrniti na pristojno okrožno sodišče.

Na vrh straniNa vrh strani

5.A. Kako se pri posebni organizaciji oz. vladnem uradu (osrednjem ali lokalnem) zaprosi za preživnino in kakšen postopek se uporablja?

Mladoletni otroci lahko pri okrožnem sodišču vložijo prošnjo v nepravdnem postopku za določitev preživnine.

Polnoletni otroci in drugi preživninski upravičenci morajo pri okrožnem sodišču vložiti tožbo za izterjavo, ki se obravnava po normalnem postopku civilnega sodišča.

6. Ali se lahko vloži zahtevo v imenu sorodnika, znanca ali mladoletne osebe?

Načeloma mora vsaka oseba uveljavljati preživninski zahtevek v svojem imenu. Za mladoletnega otroka vloži potrebne prošnje pravni zastopnik.

7. Kako predlagatelj ve, katero sodišče je pristojno za vložitev tožbe?

Preživninski zahtevki se uveljavljajo po različnih postopkih (sporen razsodni postopek, nepravdni postopek) - glede na to, kdo je preživninski upravičenec in kdo zavezanec. Praviloma velja: za preživninske zahtevke je pristojno okrožno sodišče. Za preživninske zahtevke, ki izhajajo iz zakonskega razmerja, je pristojno sodišče, ki je pristojno tudi za druge spore, ki izhajajo iz zakonskega razmerja. Preživnino v razmerju starš-otrok je mogoče zahtevati na okrožnem sodišču, ki se nahaja v tistem uradnem okolišu, kjer ima preživninski upravičenec stalno bivališče, če ga nima v domači državi. Če v domači državi nima bivališča, je pristojno sodišče tistega uradnega okoliša, v katerem biva zakoniti zastopnik. Če ta nima bivališča v domači državi in gre za mladoletno osebo, je pristojno sodišče tistega okoliša, v katerem ima bivališče eden izmed staršev. V kolikor gre za varovanca, je pristojno sodišče, kjer je v domači državi imel zadnje stalno bivališče. Drugače je pristojno okrožno sodišče Innere Stadt mesta Dunaj.

Na vrh straniNa vrh strani

8. Ali predlagatelj potrebuje zastopnika (odvetnika ali druge), če želi vložiti tožbo?

Pri preživninskih zadevah v spornem razsodnem postopku se lahko obe strani na prvi stopnji zastopata sami, ali pa ju zastopa poljubna oseba. Dokler zadeva glede na denarno vrednost ne preseže 4.000 eurov, lahko strani - če se ne zastopata sami - odslej zastopa odvetnik. V kolikor se zadeva obravnava v nepravdnem postopku, zastopnik ni potreben, vendar je dovoljen.

9. Ali mora predlagatelj plačati takso? Če da kolikšna je in ali lahko v primeru, da so njegova finančna sredstva nezadostna dobi pravno pomoč za kritje stroškov?

Pri pravdnih in nepravdnih postopkih je ponavadi treba plačati sodne takse. Višina sodnih taks je določena z Zakonom o sodnih taksah in se v načeloma ravna po vrednosti preživninskega zahtevka. Pri mladoletnih predlagateljih sodno takso - ne glede na odločitev - vedno poravna preživninski zavezanec, nikoli mladoletni predlagatelj. Informacije o predvideni višini sodne takse za posamezen primer dobite na sodišču. Če finančne zmožnosti tožnika ne zadostujejo, je pod splošnimi pogoji oprostitve plačila stroškov postopka možen začasni odlog plačila sodnih pristojbin.

10. Kakšno preživnino običajno določi sodišče? Kako se določa višina preživnine? Kako se preživnina spreminja glede na spremembo življenjskih stroškov ali družinske okoliščine?

Za izračun preživnine zakonca in preživnine otroka ne obstajajo konkretni zakonski predpisi. Vendar je pravosodje razvilo odstotke, po katerih se lahko ravnajo odločilni organi pri izračunu višine preživnine. Če so se po tem, ko je sodišče določilo preživnino, spremenile okoliščine, je mogoče zaprositi za ponovno določitev preživnine.

Na vrh straniNa vrh strani

11. Kako in komu se plačuje preživnina?

Načeloma se preživnino plačuje neposredno preživninskemu upravičencu (oz. nakazuje na njegov tekoči račun). Preživnino za otroka je potrebno plačevati staršu, ki za otroka skrbi in ga vzgaja.

12. Kakšen postopek je treba sprožiti, če preživninski zavezanec ne plača prostovoljno?

Če je obveznost plačevanja preživnine določena s sodbo sodišča, z odločbo ali javno listino, je mogoče od dolžnika, če ta ne izpolnjuje svoje plačilne obveznosti, z izvršbo izterjati zahtevek.

Če preživninski zavezanec preživnine za mladoletnega otroka ne plačuje redno, lahko to privede celo do kazenskopravnih posledic.

13. Ali obstaja organizacija ali vladni urad (osrednji ali lokalni), ki stranki pomaga, da pride do preživnine?

Zgolj pri mladoletnih otrocih podpira Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrbstvo zveznih dežel pravnega zastopnika pri izterjavi preživninskega zahtevka.

14. Ali lahko te organizacije oz. uradi plačujejo preživnino ali del preživnine namesto dolžnika? Kaj se zgodi če ima upravičenec bivališče v Avstriji, zavezanec pa v tujini?

V določenih okoliščinah lahko sodišče odobri predujem za preživnino mladoletnih otrok. Preživnino v takšnih primerih država plača vnaprej, zaostanki pri plačilu preživnine pa se od preživninskega zavezanca izterjajo eksekutivno.

Če so izpolnjeni pogoji za predujem na preživnino, je vseeno ali se preživninski zavezanec nahaja v Avstriji ali v kakšni drugi državi.

Na vrh straniNa vrh strani

15. Ali je predlagatelj upravičen do pomoči organizacije ali vladnega urada (osrednjega ali lokalnega)?

Predlagatelj, ki se zadržuje v tujini, je upravičen do podpore (osrednje ali lokalne) le v primerih, ki jih ureja konvencija Združenih narodov o uveljavljanju preživninskega zahtevka. Takšen zahtevek se vloži pri posredniku države, kjer predlagatelj živi. Zahtevek skupaj z vsemi potrebnimi dokumenti tuji posrednik nato pošlje avstrijskemu prejemniku (Zvezno ministrstvo za pravosodje Deutsch - English - français, oddelek I 10). Zvezno ministrstvo za pravosodje pozneje zahtevek posreduje pristojnemu sodišču (za sprožitev ali izvedbo postopka o preživnini ali izvršbo odločbe ali drugega pravnega naslova za plačevanje preživnine).

Predlagatelj se seveda lahko obrne tudi neposredno na pristojno sodišče. V tem primeru mora sam poskrbeti za upoštevanje vseh formalnih pogojev. Pod splošno veljavnimi pogoji je možno zaprositi za pravno pomoč za kritje stroškov (glej „Pravna pomoč za kritje stroškov - Avstrija“).

16. Če je odgovor da, kako z njimi stopi v stik?

Glej odgovor na 15. vprašanje.

17. Kakšno pomoč lahko dobi od teh organizacij ali upravnih uradov dobi?

Glej odgovor na 15. vprašanje.

18. Ali se lahko predlagatelj neposredno obrne na te organizacije ali upravne urade?

Glej odgovor na 15. vprašanje.

19. Če je odgovor da, kako z njimi stopi v stik?

Glej odgovor na 15. vprašanje.

20. Kakšno pomoč je mogoče pričakovati od teh organizacij ali upravnih uradov?

Glej odgovor na 15. vprašanje.

« Zahtevki za vzdrževanje - Splošne informacije | Avstrija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 31-05-2007

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo