Evropska komisija > EPM > Pravni poklici > Slovenija

Zadnja sprememba: 14-08-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni poklici - Slovenija

 

KAZALO

Sodnika Sodnika
Strokovni sodelavec Strokovni sodelavec
Državni tožilec Državni tožilec
Državnega pravobranilca Državnega pravobranilca
Odvetništvo Odvetništvo
Notariat Notariat

 

Univerzitetni diplomiran pravnik v Republiki Sloveniji lahko opravlja številne poklice med katerimi so poklic sodnika, strokovnega sodelavca, tožilca, pravobranilca, odvetnika in notarja, tisti poklici ki so

del pravosodja.

Sodnika

Status sodnika ureja Ustava RS v členih od 125. do 134. ter Zakon o sodniški službi. Sodniki so funkcionarji, ki jih na predlog Sodnega sveta voli državni zbor. Sodnikov mandat je trajen, starostna meja in pogoji za izvolitev so določeni z zakonom. Za funkcijo sodnika lahko konkurira kdor je : državljan RS in aktivno obvlada slovenski jezik, je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost, je dopolnil 30 let starosti, ima v RS pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomiran pravnik ali nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete, je opravil pravniški državni izpit in je osebnostno primeren za opravljanje pravniške funkcije. Sodniška plača je določena z Zakonom o sodniški službi pri čemer je osnova za izračun plače enaka osnovi za določitev plače poslanca Državnega zbora RS. Sodnik ima status javnega funkcionarja, pri svojem delu pa je vezan na ustavo in zakone. Funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon. Formalne izobrazbene specializacije med sodniki ni. Pravno področje, na katerem sodnik pretežno dela je opredeljeno z notranjo organizacijo posameznega sodišča, ki ima za reševanje posameznih vrst sporov organizirane različne sodne oddelke, na katere so sodniki razporejeni v skladu z letnim razporedom dela sodišča. O napredovanju na višje sodniško mesto ter o napredovanju v plačnem razredu odloča Sodni svet RS. Ta tudi predlaga državnemu zboru razrešitev sodniške funkcije, če sodnik pri delu krši ustavo ali hujše krši zakon oziroma če stori naklepno kaznivo dejanje z zlorabo sodniške funkcije. Stopnje napredovanje sodnikov v sodniški funkciji so opredeljene z organizacijo sodišč v RS. Tako so sodniki lahko: okrajni sodniki, okrožni sodniki, višji sodniki in vrhovni sodniki. Sodniki se združujejo v Sodniško društvo, ki je del mednarodnega sodniškega združenja.

Strokovni sodelavec

Strokovni sodelavec je uslužbenec sodišča ter po svojem statusu državni uradnik. Njegove naloge so določene z Zakonom o sodiščih ter sodnim redom, podrobneje pa tudi s postopkovnimi predpisi posameznih pravnih področij. Bistvena vloga strokovnega sodelavca, ki je univerzitetni diplomiran pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, je pomoč sodniku. Tako strokovni sodelavci opravljajo pripravljalna dejanja pred glavno obravnavo, zaslišujejo stranke, sprejemajo vloge na zapisnik in izdelujejo sklepe v izvršilnem, zamljiškoknjižnem, nepravdnem in zapuščinskem postopku. Strokovni sodelavec prejema plačo določeno z zakonom ter je imenovan v ustrezen uradniški naziv, ki je določen v Zakonu o javnih uslužbencih.

Na vrh straniNa vrh strani

Državni tožilec

Ustava RS v 135. členu določa, da državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe ter ima druge z zakonom določene pristojnosti. Ureditev in pristojnosti državni tožilcev določa Zakon o državnem tožilstvu. Državni tožilec je glede pravic, ki izhajajo iz njegovega službenega razmerja z RS, izenačen s sodnikom v kolikor ni z Zakonom o državnem tožilstvu drugače določeno. Plača državnega tožilca je vezana na plačo poslanca. Državni tožilec je funkcionar, ki svojo funkcijo opravlja pri državnem tožilstvu. Državne tožilce imenuje Vlada RS na predlog Ministra za pravosodje. Minister predlaga kandidata potem ko prejme mnenje državnotožilskega sveta. Pogoji, ki jih mora kandidat izpolnjevati za kandidiranje na mesto državnega tožilca so vezani na pogoje imenovanje v sodniško funkcijo. Specializacija državnih tožilcev je odvisna od notranje organizacije posameznega državnega tožilstva. Državni tožilec naloge opravlja v skladu z ustavo in zakonom. Funkcija državnega tožilca ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon. Državna tožilstva so organiziran v okrožna državna tožilstva, višja državna tožilstva in vrhovno državno tožilstvo, s čimer je opredeljena tudi lestvica napredovanja državnih tožilcev. Državni tožilci imajo tudi pomočnike, ki po statusu in pogojih za imenovanje ustrezajo okrajnim sodnikom.

Državnega pravobranilca

Vloga državnega pravobranilca je opredeljena z Zakonom o državnem pravobranilcu. Državno pravobranilstvo pred sodišči zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Naloge državnega pravobranilstva opravljajo generalni državni pravobranilec, državni pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca. Državnega pravobranilca ter pomočnika državnega pravobranilca imenuje Vlada RS na predlog ministra za pravosodje, po predhodnem mnenju generalnega državnega pravobranilca. Mandat traja 8 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pogoji za imenovanje v funkcijo državnega pravobranilca so enaki pogojem za sodniško funkcijo z dodatnimi zahtevami po delovnih izkušnjah. Pri opravljanju svojega dela je državni pravobranilec vezan na ustavo in zakon. Zastopstvo države mora prevzeti po uradni dolžnosti. Plača državnega pravobranilca je vezana na plačo poslanca. Glede nezdružljivosti funkcije državnega pravobranilca se smiselno uporabljajo določbe o nezdružljivosti funkcije sodnika.

Na vrh straniNa vrh strani

Odvetništvo

Ustava RS v 137. členu določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo določa zakon. Zakon o odvetništvu določa, da odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Pred sodišči lahko stranko proti plačilu zastopa samo odvetnik, če zakon ne določa drugače. Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. da je državljan Republike Slovenije,
  2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
  3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
  4. da je opravil pravniški državni izpit,
  5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri odvetniku,
  6. da aktivno obvlada slovenski jezik,
  7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica,
  8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica.

Tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, v Republiki Sloveniji opravlja:

  • odvetniške storitve,
  • odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države,
  • odvetniški poklic pod nazivom "odvetnik".
Matična je tista država, v kateri ima odvetnik pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.

Na vrh straniNa vrh strani

Odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, je po tem zakonu odvetnik, ki ima pravico opravljati odvetniški poklic v kateri izmed držav članic Evropske unije pod poklicnim nazivom, pridobljenim po predpisih te države.

Z opravljanjem odvetniškega poklica je nezdružljivo:

  1. opravljanje druge dejavnosti kot poklic, razen na znanstvenem, pedagoškem, umetniškem ali publicističnem področju;
  2. opravljanje plačane državne službe;
  3. opravljanje notariata;
  4. opravljanje poslovodne funkcije v podjetju;
  5. opravljanje drugih poslov, ki nasprotujejo ugledu in neodvisnosti odvetniškega poklica.

Odvetnik ne sme reklamirati svoje dejavnosti. Svoj pol+klic lahko opravlja samostojno ali v odvetniški družbi. Pravica opravljati odvetniški poklic pa se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, ki se vodi pri odvetniški zbornici. Odvetniki, ki dosežejo določeno stopnjo oziroma smer strokovne izobrazbe lahko od odvetniške zbornice po določenimi pogoji zahtevajo priznanje statusa odvetnika specialista. Krovna odvetniška organizacija je Odvetniška zbornica, ki ima svoja pravila in statut. Odvetniki iz drugih držav morajo pred vpisom v register odvetnikov opraviti izpit iz poznavanja sodnega reda RS. Natančnejšo vsebino in postopek opravljanja izpita predpisuje Uredba o preizkusnem izpitu za odvetnike iz drugih držav. Plačilo za odvetniške storitve je določeno v Odvetniški tarifi, ki jo izda Odvetniška zbornica po pridobljenem soglasju Ministra za pravosodje.

Notariat

Ustava RS v 2. odstavku 137. člena določa, da je notariat javna služba, ki jo ureja zakon. Zakon o notariatu določa: Notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu. Za notarja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:

Na vrh straniNa vrh strani

  1. da je državljan Republike Slovenije,
  2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
  3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete,
  4. da je opravil pravniški državni izpit,
  5. da ima pet let praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto pri notarju in najmanj eno leto pri sodišču, odvetniku ali državnem pravobranilcu,
  6. da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata,
  7. da aktivno obvlada slovenski jezik,
  8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata,
  9. da še ni dopolnil 64 let.

Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je, ob pogoju pravne in dejanske vzajemnosti, lahko imenovan za notarja tudi tuj državljan, ki izpolnjuje ostale pogoje iz prejšnjega odstavka.

Z notariatom je nezdružljivo opravljanje odvetništva ali katerekoli plačane službe oziroma funkcije.

Notarju ni dovoljeno opravljanje poslov, ki so nezdružljivi z ugledom in neoporečnostjo, ki ju zahteva opravljanje notariata, ali zaradi katerih bi bilo lahko okrnjeno zaupanje v notarjevo nepristranskost oziroma v verodostojnost po njem izdanih listin.

Notarja imenuje na prosto notarsko mesto minister, pristojen za pravosodje. Pred imenovanjem notarja pridobi mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih. Število notarjev je omejeno in se določi na podlagi meril, ki jih postavi Ministrstvo za pravosodje. Praviloma je merilo en notar na območje okrajnega sodišča, kjer je koncentracija prebivalstva oziroma gospodarska aktivnost večja pa en notar na 20.000 prebivalcev. Notar pred začetkom opravljanja dela priseže pred predsednikom pristojnega višjega sodišča. V primeru v zakonu določenih nepravilnosti pri poslovanju notarja, le-tega razreši minister za pravosodje. Krovna organizacija notarjev je notarska zbornica.

Obveznost oziroma nujnost nastopanja po strokovnem pravnem zastopniku je v RS posebej urejena v postopkovnih predpisih. Načeloma velja pravilo, da lahko stranke pred okrajnim sodiščem zastopa tudi oseba, ki ni odvetnik oziroma oseba, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Pred okrožnim sodiščem in sodišči višjih instanc pa mora nastopati odvetnik oziroma druga oseba, ki ima opravljen navedeni izpit, kar mora sodišču tudi izkazati. Posebna ureditev je na kazenskem področju, kjer Zakon o kazenskem postopku predpisuje pogoje za zastopanje stranke po odvetniku, ki zastopanje opravlja po uradni dolžnosti.

« Pravni poklici - Splošne informacije | Slovenija - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 14-08-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo