Evropska komisija > EPM > Pravni poklici > Poljska

Zadnja sprememba: 03-03-2008
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni poklici - Poljska

 

KAZALO

1. SODNIKI 1.
2. TOŽILCI 2.
3. SODNI IZVRŠITELJI 3.
4. NOTARJI 4.
5. ODVETNIKI 5.
6. PRAVNI SVETOVALCI 6.

 

1. SODNIKI

Sodniki so posebna skupina pravnih strokovnjakov; poleg tega, da morajo biti posebej usposobljeni, se od drugih pravnih strokovnjakov razlikujejo zlasti zaradi načela neodvisnosti.

Načelo neodvisnosti sodnikov je vsebovano v členu 178(1) Ustave Poljske, ki določa, da so sodniki pri opravljanju svojih dolžnosti neodvisni in zanje veljajo le Ustava in zakonodajni akti. To pomeni, da so sodniki neodvisni od strank v sporu in državnih organov. Vendar morajo biti sodniki tudi nepristranski in zanje veljajo določbe Ustave in zakonodajnih aktov, v skladu s katerimi in na podlagi katerih morajo opravljati vse svoje naloge.

Sodnike imenuje predsednik republike za neomejeno obdobje na zahtevo nacionalnega sodnega sveta.

Za okrajnega sodnika (najnižje sodišče) je lahko imenovana oseba, ki je državljan Poljske in ima polne državljanske pravice, je osebnostno primeren, je dokončal univerzitetni pravni študij na Poljskem in ima naziv magister prava ali je dokončal študij v tujini, ki je priznan na Poljskem; je njegovo zdravstveno stanje primerno za opravljanje sodniških dolžnosti; je dopolnil najmanj 30 let, opravil sodniški izpit ali izpit za državnega tožilca, je najmanj tri leta delal kot sodniški pomočnik ali pomočnik državnega tožilca ali pet let kot sodni uradnik. Zahteva glede dokončanja pravnega in sodniškega usposabljanja ne velja za osebe, ki so najmanj šest let delale kot sodniški pomočnik ali sodni uradnik in so opravile sodniški izpit. Zahteve glede dokončanja pravnega in sodniškega usposabljanja in glede delovnih izkušenj ne veljajo za profesorje in predavatelje v znanstvenih ustanovah. Poleg tega je lahko za okrajnega sodnika imenovana oseba, ki je najmanj tri leta delala kot odvetnik, pravni svetovalec ali notar. Oseba mora za imenovanje za sodnika na sodiščih višje stopnje (okrožno sodišče, pritožbeno sodišče) poleg zgoraj navedenih meril izpolnjevati tudi zahtevo glede delovne dobe v sodstvu ali v okviru drugih pravnih poklicev.

Na vrh straniNa vrh strani

Kandidata za sodnika mora najprej s tajnim glasovanjem potrditi sodniški samoupravni organ na posameznem sodišču, tj. skupščina. Potem o kandidatu presoja nacionalni sodni svet na podlagi predloga ministra za pravosodje, ki lahko predloži svoje mnenje. Na tej podlagi odloči nacionalni sodni svet s tajnim glasovanjem, da se predlog o kandidatu predloži predsedniku, ki imenuje sodnike okrajnih, okrožnih in pritožbenih sodišč. Enak postopek potrditve in ponovno imenovanje sta potrebna tudi za napredovanje sodnika na sodišče višje stopnje.

Neodvisnost sodnikov je zagotovljena s tem, da jih ni mogoče odstaviti. Sodnika se lahko razreši, začasno odstrani iz sodniške službe ali premesti na drugo sodišče ali drug položaj proti svoji volji le na podlagi odločitve sodišča (vključno z disciplinskim sodiščem) in le v primerih, določenih z zakonom (člen 180 Ustave).

Sodniki so imenovani za neomejeno obdobje (člen 179 Ustave). To pomeni, da se, ko dopolnijo starostno mejo za upokojitev (trenutno 65 let), upokojijo, s tem pa ohranijo nekatere pravice in obveznosti. Vendar lahko nacionalni sodni svet sodniku na njegovo zahtevo dovoli, da lahko dolžnosti opravlja do 70. leta.

Sodnik ne more biti kazensko odgovoren ali se mu ne more odvzeti prostost (sodniška imuniteta) brez predhodnega soglasja sodišča, določenega v zakonodajnem aktu. Sodnika ni mogoče pridržati ali mu odvzeti prostosti, razen če je zaloten pri kaznivem dejanju in je njegovo pridržanje nujno za pravilen potek postopka (člen 181 Ustave). Sodniki odgovarjajo za kakršno koli kršitev sodniških dolžnosti ali prekrške le pred disciplinskimi sodišči, ki so sestavljena iz sodnikov in jih imenujejo sodniški samoupravni sveti.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodnik ne sme biti član politične stranke ali sindikata ali opravljati javne dejavnosti, ki je nezdružljiva z načelom neodvisnosti sodišč in sodnikov (člen 178(3) Ustave). Poleg tega ne sme brez soglasja pristojnih organov opravljati drugega plačanega dela.

Delo sodnikov ureja sodniški samoupravni svet. Organa sodniškega samoupravnega sveta sta skupščina okrožnih sodnikov in skupščina sodnikov pritožbenega sodišča.

Minister za pravosodje nadzoruje upravne dejavnosti sodišč.

Določbe o statusu sodnikov in jamstvu njihove neodvisnosti so opredeljene v Ustavi Poljske in Splošnem zakonu o sodiščih z dne 27. julija 2001.

2. TOŽILCI

Glavne naloge tožilstva so varstvo javnega reda in miru ter nadzor nad pregonom kaznivih dejanj, vključno z vodenjem predhodnega postopka v kazenskih zadevah in nadzorom nad njim, opravljanjem funkcije državnega tožilca na sodišču, preiskovanjem vprašanj v zvezi s kaznivim dejanjem ter bojem proti kaznivim dejanjem in preprečevanjem kaznivih dejanj ter sodelovanjem z drugimi organi pri preprečevanju kaznivih dejanj in drugih pravnih kršitev.

Poleg tega lahko tožilec v civilnih zadevah v skladu s členom 7 Zakonika o civilnem postopku Poljske zahteva, da se začne postopek v kakršni koli zadevi, ali sodeluje v postopku, ki poteka, če meni, da je to potrebno zaradi varstva javnega reda in miru, pravic državljanov ali javnega interesa. V nepremoženjskih zadevah na področju družinskega prava lahko začne postopek le v primerih, določenih z zakonom.

V družinskih zadevah lahko tožilec začne postopek, zlasti če ne more upravičenec zaradi poslovne nesposobnosti ali drugih upravičenih razlogov uveljavljati zahtevka ali ne želi uveljavljati takšnih zahtevkov in je to v škodo javnemu interesu. Sodelovanje tožilca je priporočljivo zlasti v zadevah, povezanih z razveljavitvijo ali ugotovitvijo obstoja ali neobstoja zakonske zveze, izpodbijanjem očetovstva ali materinstva, razveljavitvijo priznanja otroka in ugotovitvijo absolutne neveljavnosti priznanja otroka, odločitvijo o posvojitvi s strani tujcev ali poljskih državljanov, ki živijo v tujini, odločitvijo o razveljavitvi posvojitve ali o odpustu osebe, za katero velja starševska odgovornost ali skrbništvo.

Na vrh straniNa vrh strani

V upravnih zadevah je naloga tožilstva, da vloži na sodišču pritožbo zoper protizakonite upravne odločbe in sodeluje v sodnem postopku glede zakonitosti takšnih odločb.

Tožilstvo vključuje generalnega tožilca in tožilce splošnih in vojaških organizacijskih enot tožilstva, ki mu poročajo, ter tožilce Inštituta za nacionalni spomin – Komisija za pregon kaznivih dejanj nad poljskim narodom. Generalni tožilec je najvišji organ tožilstva. Položaj generalnega tožilca zaseda minister za pravosodje. Tožilci splošnih organizacijskih enot tožilstva so tožilci državnega tožilstva ter pritožbenega, okrožnega in okrajnega tožilstva.

Tožilstvo je urejeno po hierarhiji. To pomeni, da mora tožilec kljub svoji neodvisnosti pri opravljanju z zakonom določenih dolžnosti ravnati v skladu z ukazi, smernicami in navodili tožilca, ki mu poroča.

Tožilce splošnih organizacijskih enot tožilstva imenuje generalni tožilec.

Za tožilca je lahko imenovana oseba, ki je državljan Poljske in ima polne državljanske pravice, je osebnostno primeren, je dokončal univerzitetni pravni študij na Poljskem in ima naziv magister prava ali je dokončal študij v tujini, ki je priznan na Poljskem; je njegovo zdravstveno stanje primerno za opravljanje dolžnosti tožilca; je dopolnil najmanj 26 let, opravil izpit za tožilca ali sodniški izpit, je najmanj eno leto delal kot pomočnik tožilca ali sodniški pomočnik ali je v vojaških organizacijskih enotah tožilstva delal v obdobju, določenem v predpisih o vojaški službi poklicnih vojakov.

Brez opravljenega izpita in dokončanega usposabljanja za tožilca so lahko imenovani tudi profesorji in predavatelji prava na poljskih univerzah, na Akademiji znanosti Poljske in v znanstvenih ustanovah, sodniki, vojaški sodniki, odvetniki, pravni svetovalci in svetovalci generalnega tožilstva državne zakladnice, ki imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj na svojem področju ali so za to obdobje na svojem položaju, ter notarji z opravljenim izpitom, vendar lahko brez usposabljanja za tožilca.

Na vrh straniNa vrh strani

Tožilci so imenovani za neomejeno obdobje, kar pomeni, da se, ko dopolnijo starostno mejo za upokojitev, upokojijo, s tem pa ohranijo nekatere pravice in obveznosti.

Tožilec je lahko premeščen na drug položaj le, če s tem soglaša. V primeru kakršne koli poklicne napake, vključno z očitno in hudo kršitvijo pravnih določb in dostojanstva funkcije tožilca, se zoper tožilca začne disciplinski postopek pri sodišču, ki je sestavljeno iz tožilcev.

Državni tožilci imajo imuniteto, tako kot sodniki. To pomeni, da se lahko kazenska odgovornost državnega tožilca v kazenskem postopku ugotavlja le s soglasjem pristojnega disciplinskega sodišča in da se lahko državnemu tožilcu odvzame prostost le s soglasjem nadrejenega. To ne velja, kadar je državni tožilec zaloten pri kaznivem dejanju.

Tožilec ne sme med svojim mandatom biti član politične stranke ali sodelovati pri kakršnih koli političnih dejavnostih.

Tožilec ne sme biti dodatno zaposlen, razen na učiteljskem, raziskovalnem ali znanstvenem delovnem mestu, ali se ukvarjati s kakršnim koli drugim poklicem ali pridobitno dejavnostjo, ki bi lahko vplivala na njegove poklicne dolžnosti in zaupanje v njegovo nepristranskost ali škodovala dostojanstvu funkcije tožilca, vključno z opravljanjem kakršne koli poslovne dejavnosti ali zasedanjem kakršnega koli položaja v upravljavskih organih katerega koli poslovnega subjekta.

Status tožilcev ter njihove pravice in obveznosti so določene v Zakonu o tožilstvu z dne 20. junija 1985.

3. SODNI IZVRŠITELJI

Sodni izvršitelj je javni uradnik, povezan z okrajnim sodiščem. Sodni izvršitelj opravlja izvršilne naloge v civilnih zadevah in druge naloge, ki so mu dodeljene v skladu s posebnimi pravnimi določbami (npr. pripravi popis polski in na zahtevo sodišča polski ali tožilca polski pripravi poročilo o dejanskem stanju pred začetkom sodnega postopka ali izdajo odločbe). Poleg tega lahko sodni izvršitelj na določen datum vroči obvestila sodišča, objave, ugovore in pritožbe in druge listine, pri katerih je potrebno potrdilo o prejemu; uradno nadzira prostovoljne javne dražbe, pri katerih potrdi najnižjo ali najvišjo ponudbo. Za izvršilne naloge in druge z zakonom določene naloge je treba izvršitelju plačati izvršilne stroške.

Na vrh straniNa vrh strani

Sodni izvršitelji imajo urad in opravljajo naloge na dodeljenem območju, če lahko upnik izbere katerega koli sodnega izvršitelja na območju, za katerega je pristojno pritožbeno sodišče. Območje sodnega izvršitelja zajema območje, za katero je pristojno okrajno sodišče, del tega območja ali območje, za katerega je pristojnih več okrajnih sodišč. Minister za pravosodje objavi vsako leto seznam območij in sedežev uradov sodnih izvršiteljev.

Sodni izvršitelj mora svoje naloge opravljati le v skladu z zakonodajnimi akti in sodnimi odločbami. Formalno pravilnost dejavnosti, ki jih izvaja sodni izvršitelj, nadzoruje predsednik okrajnega sodišča, s katerim je povezan sodni izvršitelj. Splošni nadzor nad dejavnostmi sodnih izvršiteljev in dejavnostmi samoupravnega organa sodnih izvršiteljev izvaja minister za pravosodje.

Sodni izvršitelj je lahko vsak, ki je državljan Poljske in ima polne državljanske pravice; je osebnostno primeren; je dokončal univerzitetni pravni ali upravni študij; je dokončal usposabljanje za sodnega izvršitelja; opravil izpit za sodnega izvršitelja in je dopolnil najmanj 25 let. Zahtevi glede dokončanja usposabljanja in opravljenega izpita ne veljata za sodnike, tožilce, odvetnike, pravne svetovalce, notarje in osebe, ki so dokončale usposabljanje za sodnika, tožilca, odvetnika, pravnega svetovalca ali notarja, in doktorje prava.

Sodni izvršitelji izvolijo člane v svoje samoupravne organe, ki vključujejo nacionalno konferenco sodnih izvršiteljev; nacionalni svet sodnih izvršiteljev; skupščino sodnih izvršiteljev iz zbornic sodnih izvršiteljev; zbornice sodnih izvršiteljev.

Naloge sodnih izvršiteljev in struktura samoupravnih organov sodnih izvršiteljev so določeni v Zakonu o sodnih izvršiteljih in izvršilnem postopku z dne 29. avgusta 1997.

Na vrh straniNa vrh strani

4. NOTARJI

Notariat skrbi za varnost pravnih poslov in skladnost z veljavno zakonodajo. Notariat predstavlja notar, tj. oseba javnega zaupanja, imenovana za opravljanje pravnih poslov, ki jih morata ali želita stranki skleniti v notarski obliki.

Glavne dolžnosti notarjev vključujejo sestavljanje notarskih listin in zapisnikov, potrjevanje in overjanje, pripravo protestov menic in čekov, sprejem izjav o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini, sprejem različnih vlog. Notar je v okviru svojih pooblastil oseba javnega zaupanja, zaščitena kot javni uslužbenec. Notarske listine, ki jih sestavi notar v skladu z zakonom, imajo značilnosti uradnih listin.

Na Poljskem delujejo trenutno neodvisen notarski samoupravni organ in zasebne notarske pisarne. Notarski samoupravni organ je obvezna organizacija, kar pomeni, da je članstvo v njem pogoj za opravljanje notariata. Notarski samoupravni organ vključuje notarske zbornice in nacionalni notarski svet.

Notarje imenuje in razreši minister za pravosodje na podlagi mnenja pristojne notarske zbornice. Notar je lahko vsak, ki je državljan Poljske in ima polne državljanske pravice; je osebnostno primeren; je dokončal univerzitetni pravni študij na Poljskem in ima naziv magister prava ali je dokončal študij v tujini, ki je priznan na Poljskem; je dokončal usposabljanje za notarja; je opravil notarski izpit, je najmanj 3 leta delal kot notarski pomočnik in je dopolnil najmanj 26 let. Za notarja so lahko imenovani tudi profesorji, predavatelji na področju prava, sodniki, tožilci, odvetniki in pravni svetovalci, ki opravljajo svoj poklic najmanj 3 leta.

Na vrh straniNa vrh strani

Struktura notariata in naloge notarjev so določene v Zakonu o notariatu z dne 14. februarja 1991.

5. ODVETNIKI

Nameni odvetništva so zagotavljanje pravne pomoči, sodelovanje pri varstvu pravic in svoboščin državljanov ter pri pripravi in uporabi zakonodaje. Odvetništvo vključuje zagotavljanje pravne pomoči, zlasti pravno svetovanje, pripravo pravnih mnenj, pripravo osnutkov predlogov zakonov in nastop pred sodišči in uradnimi ustanovami. Takšna pravna pomoč je namenjena posameznikom, poslovnim subjektom in organizacijskim enotam.

Odvetništvo je organizirano na podlagi poklicnega samoupravnega organa. Poklicno odvetniško združenje v državi je sestavljeno iz 24 odvetniških zbornic. V zbornice so vključeni odvetniki in odvetniški pripravniki, katerih sedež je na območju posamezne zbornice. Odvetništvo lahko opravljajo le osebe, ki jih vpiše v register odvetnikov območni odvetniški svet pri odvetniški zbornici, na območju katere je sedež odvetniške pisarne. Vpis v register je obvezen. Nacionalni odvetniški samoupravni organ je Vrhovni odvetniški svet.

V register odvetnikov se lahko vpiše vsak, ki je osebnostno primeren, katerega ravnanje zagotavlja, da bo odvetniški poklic opravljal pravilno, ki ima polne državljanske pravice in je poslovno sposoben, je dokončal univerzitetni pravni študij v Republiki Poljski in ima naziv magister prava ali je dokončal študij v tujini, ki je priznan v Republiki Poljski, je dokončal usposabljanje za odvetnika v Republiki Poljski in opravil odvetniški izpit. Zadnji dve merili ne veljata za profesorje in predavatelje na področju prava, osebe, ki so opravile sodniški izpit, izpit za tožilca, pravnega svetovalca ali notarja, ali osebe, ki so najmanj tri leta delale kot svetovalec generalnega tožilstva državne zakladnice. Odvetniški izpit lahko brez dokončanega usposabljanja za odvetnika opravljajo predavatelji na področju prava in osebe, ki so delale kot sodni uradnik ali sodniški pomočnik najmanj 5 let, v obdobju največ 8 let.

Na vrh straniNa vrh strani

Organizacija odvetništva in njegove naloge so določene v Zakonu o odvetništvu z dne 26. maja 1982.

Zagotavljanje pravne pomoči s strani tujih odvetnikov v Republiki Poljski je urejeno v zakonu z dne 5. julija 2002.

6. PRAVNI SVETOVALCI

Pravni svetovalec zagotavlja pravno pomoč, zlasti pravno svetovanje, pripravlja pravna mnenja, pripravlja osnutke predlogov zakonov ter nastopa pred sodišči in uradnimi ustanovami.

Pravni svetovalci lahko pravno pomoč zagotavljajo poslovnim subjektom, organizacijskim enotam in posameznikom, ki niso poslovni subjekti, ne smejo pa biti zagovorniki v kazenskem postopku in postopku glede fiskalnih kaznivih dejanj.

Pravni svetovalci lahko svoj poklic opravljajo kot zunanji sodelavci poleg drugih oblik zaposlitve, na primer pogodbene zaposlitve.

Pravni zastopniki so organizirani na podlagi poklicnega samoupravnega organa. Samoupravni organ pravnih zastopnikov je pri opravljanju svojih nalog neodvisen in zanj veljajo le pravne določbe.

Samoupravne organizacijske enote, ki imajo pravno osebnost, so območne zbornice pravnih svetovalcev in nacionalni svet pravnih svetovalcev. Samoupravni organ nadzoruje minister za pravosodje.

Pravni svetovalec lahko svoj poklic opravlja po vpisu v register pravnih svetovalcev in zaprisegi.

V register pravnih svetovalcev se lahko vpiše vsak, ki je dokončal univerzitetni pravni študij v Republiki Poljski in ima naziv magistra prava ali ki ima polne državljanske pravice in je poslovno sposoben, ki je osebnostno primeren in katerega preteklo ravnanje zagotavlja, da bo poklic pravnega svetovalca opravljal pravilno, ki je dokončal usposabljanje za pravnega svetovalca v Republiki Poljski in opravil izpit za pravnega svetovalca. Zahtevi glede dokončanja usposabljanja za pravnega svetovalca in opravljenega izpita za pravnega svetovalca ne veljata za profesorje in predavatelje na področju prava, osebe, ki so opravile sodniški izpit, izpit za tožilca, odvetniški ali notarski izpit, ali osebe, ki so najmanj tri leta delale kot svetovalec generalnega tožilstva državne zakladnice. Izpit za pravnega svetovalca lahko brez dokončanega usposabljanja za pravnega svetovalca opravljajo tudi predavatelji na področju prava in osebe, ki so delale kot sodni uradnik ali sodniški pomočnik najmanj 5 let, v obdobju največ 8 let.

Organizacija in naloge pravnih svetovalcev so določene v Zakonu o pravnih svetovalcih z dne 6. julija 1982.

Zagotavljanje pravne pomoči s strani tujih odvetnikov v Republiki Poljski je urejeno v zakonu z dne 5. julija 2002.

Nadaljnje informacije

Ustava Republike Poljske

http://www.sejm.gov.pl/prawo/konst/konst.htm Deutsch - English - français - polski

Vrhovni odvetniški svet

http://www.adwokatura.pl English - polski

Sodišča - Bilten javnih objav

http://www.bip.gov.pl/index.asp?fid=4590 polski

Nacionalna zbornica pravnih svetovalcev

http://www.radca.prawny.lex.pl polski

Nacionalni notarski svet

http://www.krn.org.pl polski

Notarska zbornica v Varšavi

http://www.notariusze.pl English - français - polski

Samoupravni organ sodnih izvršiteljev

http://www.komornik.pl English - polski

Pritožbeno tožilstvo v Varšavi

http://www.pa.waw.pl polski

« Pravni poklici - Splošne informacije | Poljska - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 03-03-2008

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo