Evropska komisija > EPM > Pravni poklici > Malta

Zadnja sprememba: 17-07-2006
Natisni Dodaj med priljubljene

Pravni poklici - Malta

 

KAZALO

1. Sodniki 1.
2. Generalni državni pravobranilec 2.
3. Sodni uradniki 3.
4. Odvetniki 4.
5. Odvetniški kandidati 5.
6. Komisija za pravosodje 6.
7. Notarji 7.

 

1. Sodniki

Republika Malta ima dvotirni pravosodni sistem, ker ima višja in nižja sodišča. Višjim sodiščem predsedujejo sodniki, nižjim sodiščem pa mirovni sodniki.

Po ustavi sodnike in mirovne sodnike imenuje predsednik na predlog predsednika vlade. Za imenovanje na navedena položaja je treba izpolnjevati merila, in sicer dvanajst let delovnih izkušenj s pravniškimi deli za sodnike in sedem let delovnih izkušenj s pravniškimi deli za mirovne sodnike.

Sodstvo je neodvisna veja oblasti in zanjo veljajo le ustava in zakoni. Neodvisnost članov sodstva izhaja iz ustave, po kateri funkcija sodnikov preneha, ko dopolnijo petinšestdeset let, funkcija mirovnih sodnikov pa, ko dopolnijo šestdeset let. Ob tem je treba dokazati nezmožnost opravljanja sodniške funkcije (zaradi telesne ali duševne bolezni ali katerega koli drugega vzroka) ali neprimerno vedenje, potrebna pa je tudi potrditev predstavniškega doma z dvotretjinsko večino.

Višja sodišča Malte so:

  • ustavno sodišče,
  • pritožbeno sodišče,
  • kazensko pritožbeno sodišče,
  • civilno sodišče,
  • kazensko sodišče.

Ustavno sodišče je edino sodišče, ki je ustanovljeno neposredno z ustavo. Sodišča, ki so pristojna za obravnavo zadev s področja civilnega in gospodarskega prava ter odločanje o njih, so ustanovljena z Zakonikom o organizaciji in civilnem postopku (Izglasovani zakon Malte 12), sodišča, ki so pristojna za obravnavo zadev s področja kazenskega prava, pa so ustanovljena v skladu s Kazenskim zakonikom (Izglasovani zakon Malte 9).

Na vrh straniNa vrh strani

Na ustavnem sodišču in pritožbenem sodišču (kazenskem in civilnem) z višjo pristojnostjo odločajo predsednik sodišča in dva sodnika, na drugih višjih sodiščih, vključno s pritožbenim sodiščem (kazenskim in civilnim) z nižjo pristojnostjo, pa odloča 1 sodnik.

Nižja sodišča Malte so mirovno sodišče (Malta) in mirovno sodišče (Gozo). Na teh sodiščih odloča 1 mirovni sodnik, pritožbo zoper odločbo, ki jo izda eno od teh sodišč, pa je treba vložiti pri ustreznem pritožbenem sodišču z nižjo pristojnostjo.

Ob tem ima mirovno sodišče (Gozo) v okviru svoje višje pristojnosti dva oddelka, in sicer „oddelek za družinske zadeve“ ter „oddelek splošne pristojnosti“. Oddelek za družinske zadeve obravnava zadeve, za katere je pristojno to sodišče v okviru višje pristojnosti, oddelki splošne pristojnosti pa obravnavajo druge zadeve, za katere je pristojno to sodišče.

Ustava določa, da mora Komisija za pravosodje pripraviti kodeks etike, ki ureja vedenje članov sodstva. Zadnja spremenjena različica je bila pripravljena 18. maja 2004.

2. Generalni državni pravobranilec

Za imenovanje na funkcijo generalnega državnega pravobranilca je treba po ustavi izpolnjevati enaka merila, kot veljajo za sodnika. Funkcija generalnega pravobranilca preneha, ko oseba dopolni šestdeset let.

Generalni državni pravobranilec je neodvisen tako kot kot člani sodstva. Funkcija generalnega državnega pravobranilca preneha le zaradi razlogov, ki veljajo tudi za sodnike.

Njegova funkcija je dvojna: dela kot javni tožilec in glavni pravni zastopnik vlade na vseh drugih pravnih področjih. Med njegove naloge spadajo (i) glavno pravno svetovanje vladi na vseh pravnih področjih; (ii) priprava zakonodaje, ki se predloži parlamentu v potrditev; in (iii) glavno zastopanje vlade, pri čemer je pravni zastopnik vlade v postopkih pred sodiščem na Malti in zunaj nje.

Na vrh straniNa vrh strani

Razen pravnega zastopanja vlade ima na področju civilnega prava kot varuh javnega interesa več posebnih nalog. V skladu z zakonom je po uradni dolžnosti član odbora za pripravo predpisov, ki lahko pripravi predpise o vseh zadevah v zvezi z vodenjem postopkov, in po uradni dolžnosti član Komisije za pravosodje, ki izvaja nadzor nad delom sodišč. Komisija ima deset članov in vključuje predstavnike sodstva.

S procesnega vidika zastopa vlado v vseh postopkih, ki se glede na naravo zahtevka morda ne vodijo zoper določenega vodjo državnega organa. Razen tega po zakonu generalni državni pravobranilec prevzame posest nad dediščino katere koli osebe, ki umre, za njo pa ni nobenega znanega potomca na Malti, namen tega pa je zaščititi interes osebe, ki je lahko upravičena do dediščine. V takšnem primeru je generalni državni pravobranilec zakoniti zastopnik dediščine, ne glede na to, ali nastopa kot tožnik ali toženec. Generalni državni pravobranilec lahko neposredno sproži postopek za izterjavo denarne kazni, ki se izterja kot dolg državi, in lahko vloži civilno tožbo za zaseg premoženja, zoper katerega se lahko uveljavlja zaseg. Zahteva lahko uvedbo skrbništva ali odvzem poslovne sposobnosti osebe zaradi njene duševne bolezni, razen če to zahteva kakšna druga oseba. Če ni znano, kje je oseba, in se domneva, da je umrla, lahko generalni državni tožilec v ustreznih okoliščinah pri pristojnem sodišču zahteva vpis smrti te osebe v register.

3. Sodni uradniki

Zakonik o organizaciji in civilnem postopku (Izglasovani zakon Malte 12) razlikuje med več javnimi uradniki na sodišču. Ti so sodni tajniki, izvršilni sodni uradniki in generalni direktor (sodišča).

Na vrh straniNa vrh strani

Vsi zaposleni pri sodišču so javni uslužbenci. Vsi morajo opraviti strog izbirni postopek, na podlagi katerega so sprejeti v službo; nadzira ga Komisija za javne službe.

Generalni direktor (sodišča), ki ga imenuje predsednik vlade, je odgovoren za vodenje vseh sodnih pisarn, arhivov sodišča in sodnih služb ter vseh upravnih uradnikov sodišča, ki so mu odgovorni.

Vsaka sodna pisarna ima sodnega tajnika, ki ga prav na to mesto imenuje minister za pravosodje. Sodnemu tajniku dodeljuje naloge sodnik ali sodniki višjih sodišč ali mirovni sodniki nižjih sodišč. V vseh drugih primerih mu dodeljuje naloge predsednik sodišča. Te naloge so povezane s sodnim postopkom ali katero koli sodno listino.

Med naloge sodnega tajnika spadajo:

vpis postopkov in odredb sodišča v register;

potrditev verodostojnosti izvodov listin ali dokumentov, ki jih hrani sodna pisarna;

odgovornost za izgubo, poškodbo ali spremembo katere koli listine ali dokumenta, vloženega v sodni pisarni;

določitev davka in ocena sodnih stroškov.

Izvršilni uradniki so zadolženi za vročitev in izvršitev sodnih listin, nalogov in drugih odredb sodišča ter za opravljanje drugih nalog, ki jim jih določijo generalni direktor (sodišča) in sodni tajniki. Skrbeti morajo tudi za vzdrževanje reda in miru v poslopju sodišča, pri opravljanju svojih nalog pa imajo policijska pooblastila znotraj poslopja sodišča.

Ker so sodni uradniki javni uslužbenci, morajo upoštevati kodeks etike za uslužbence javne uprave English - Malti.

Na vrh straniNa vrh strani

Nadaljnje informacije o nalogah in odgovornostih sodnih uradnikov so na voljo v Izvedbeni zakonodaji 12.21 English PDF File (PDF File 30 KB) z naslovom: „Uredbe o civilnem postopku (uredba o sodnih pisarnah, arhivih in funkcijah generalnega direktorja (sodišča) in drugih izvršilnih sodnih uradnikov)“, ki je začela veljati 30. marca 2004.

4. Odvetniki

Če želi oseba opravljati poklic odvetnika na Malti, mora imeti potrdilo, ki ga izda predsednik republike in je opremljen z pečatom države Malte. Ko dobi potrdilo, mora na javnem zasedanju pri pritožbenem sodišču zapriseči zvestobo in da bo vestno opravljala delo.

V Zakoniku so določeni tudi pogoji v zvezi s kvalifikacijami, ki so potrebne za pridobitev potrdila, te so:

  • dobro vedenje in dobra morala;
  • državljanstvo Malte ali države članice ali v skladu s katerim drugim pravom pravica do opravljanja dela na Malti;
  • akademski naziv doktorja prava (LL. D.) v skladu z določbami Statuta Univerze Malte (http://www.um.edu.mt English) ali primerljiv naziv druge takšne ustanove v skladu z načeli vzajemnega priznavanja kvalifikacij, pridobljen po opravljenem študiju prava na Malti ali v državi članici;
  • po izpolnjeni zahtevi iz odstavka iii ali, v primeru oseb, ki redno obiskujejo akademski študij prava na Univerzi na Malti, kadar koli po začetku zadnjega akademskega letnika navedenega študija, najmanj eno leto rednih delovnih izkušenj v pisarni odvetnika, ki je vključen v Odvetniško zbornico Malte, in udeležba zasedanj višjih sodišč;
  • aktivno znanje malteškega jezika, ki je uradni jezik sodišč;
  • opravljeno pravilno preverjanje in potrditev s strani dveh sodnikov, ki izdata potrdilo s podpisom in žigom, s katerim potrjujeta po njunem mnenju zgoraj navedene kvalifikacije in sposobnost za opravljanje poklica odvetnika pri sodiščih Malte.

Komisija za pravosodje, ustanovljena na podlagi ustave, mora med drugim imeti Odbor za odvetnike in odvetniške kandidate, katerega sestava, funkcije, pristojnosti in naloge so določene z zakonom. Komisija pri izvajanju svojih funkcij v zvezi s poklicema odvetnika in odvetniškega kandidata ukrepa prek navedenega odbora, vključno v zvezi s katero koli zadevo, ki je povezana s kršitvijo pravil s strani odvetnika ali odvetniškega kandidata pri opravljanju poklica. Odvetniki morajo ravnati v skladu s kodeksom etike in ravnanja, ki ga posebej za odvetnike pripravi Komisija.

Na vrh straniNa vrh strani

Če Odbor ugotovi, da je odvetnik ali odvetniški kandidat kršil pravila pri opravljanju poklica, ali če ugotovi, da ima odvetnik ali odvetniški kandidat duševno bolezen, ki lahko resno vpliva na opravljanje poklica, lahko Odbor:

  • pozove Komisijo, da predsedniku vlade priporoči, da predsedniku Malte svetuje odreditev trajne ali začasne prekinitve opravljanja poklica s strani odvetnika ali odvetniškega kandidata;
  • določi denarno kazen;
  • izreče opomin odvetniku ali odvetniškemu kandidatu; ali
  • izda odvetniku ali odvetniškemu kandidatu priporočila, ki so po njegovem mnenju primerna glede na okoliščine.

Izvedbena zakonodaja 12.17 z naslovom „Uredbe o vzajemnem priznavanju kvalifikacij pravnih poklicev“ (začetek veljavnosti 1. maja 2004) določa možnosti nedržavljanov Malte za opravljanje odvetniškega poklica na Malti. Fizična oseba, ki želi odpreti pisarno na Malti in tam opravljati odvetniški poklic, mora najprej registrirati svoj interes pri predsedniku Malte. Podpreti ga mora s potrdilom (ki ne sme biti starejše od 3 mesecev), s katerim potrdi, da je vpisana v register pristojnega organa v matični državi članici. Predsednik Malte lahko od nje zahteva, da navede poklicno združenje, katerega članica je v matični državi članici, ali pravosodni organ, pri katerem lahko opravlja poklic v skladu z zakoni matične države članice. Za sprejetje v pravni poklic na Malti lahko kadar koli zahteva nostrifikacijo diplome v skladu z določbami uredbe o vzajemnem priznavanju strokovnega izobraževanja in usposabljanja (Okrožnica 271 iz leta 2002).

5. Odvetniški kandidati

Če želi oseba opravljati poklic odvetniškega kandidata na Malti, mora imeti potrdilo, ki ga izda predsednik republike in je opremljen z pečatom države Malte. Ko dobi potrdilo, mora na javnem zasedanju pri pritožbenem sodišču zapriseči zvestobo in da bo vestno opravljala delo.

Na vrh straniNa vrh strani

Za pridobitev potrdila mora imeti naslednje kvalifikacije:

  • dobro vedenje in dobro moralo;
  • državljanstvo Malte ali države članice ali v skladu s katerim drugim pravom pravica do opravljanja dela na Malti;
  • potrdilo izpitne komisije pravne fakultete na podlagi rednega izpita pri predmetih, ki jih morajo opraviti kandidati za poklic odvetniškega kandidata, v skladu s pravili Univerze Malte, ali primerljiv naziv druge takšne ustanove v skladu z načeli vzajemnega priznavanja kvalifikacij, pridobljen po opravljenem študiju prava na Malti ali v državi članici;
  • po opravljenem izpitu iz odstavka iii ali kadar koli po začetku zadnjega akademskega letnika navedenega študija najmanj eno leto delovnih izkušenj v pisarni odvetnika, ki je vključen v Odvetniško zbornico Malte, in usposabljanje za svoj poklic;
  • opravljeno pravilno preverjanje in potrditev s strani dveh sodnikov, ki izdata potrdilo s podpisom in žigom, s katerim potrjujeta po njunem mnenju zgoraj navedene kvalifikacije in sposobnost za opravljanje poklica odvetniškega kandidata pri sodiščih Malte.

Glavne naloge odvetniškega kandidata so pomoč odvetniku, pri katerem dela, v postopkih, ki potekajo v zvezi z zadevami; vložitev pisnih vlog v sodni pisarni v imenu strank in opravljanje drugih nalog v zvezi s pripravo tožb odvetnikov na splošno.

Odvetniški kandidati lahko svetujejo na mirovnih sodiščih ter specializiranih sodiščih in odborih.

Odvetniški kandidati imajo enake posebne pravice kot odvetniki in zanje veljajo enaka pravila o izločitvi kot za odvetnike. Prav tako jih nadzira Komisija za pravosodje.

Na vrh straniNa vrh strani

Komisija za pravosodje je leta 1998 sprejela kodeks etike in ravnanja za odvetniške kandidate.

6. Komisija za pravosodje

Komisija za pravosodje je ustanovljena v skladu z ustreznimi določbami ustave, predseduje pa ji predsednik Malte. Komisija ima še devet članov, in sicer predsednika sodišča (podpredsednik), generalnega državnega pravobranilca, dva člana, ki ju izvolijo sodniki višjih sodišč, dva člana, ki ju izvolijo mirovni sodniki nižjih sodišč, enega člana, ki ga določi predsednik vlade, in še člana, ki ga imenuje vodja opozicije ter predsednik odvetniške zbornice.

Med funkcije Komisije spadajo nadzor dela vseh sodišč in priprava priporočil za ministra za pravosodje, da se zagotovi učinkovito delovanje sodišč. Razen tega Komisija svetuje ministru o vseh zadevah v zvezi z organizacijo in pravosodjem ter pripravlja kodekse etike, s katerimi ureja ravnanje članov sodstva, po posvetovanju z Odborom za odvetnike in odvetniške kandidate.

Komisija ima pravico, da v skladu z zakonom uveljavlja disciplinske ukrepe zoper odvetnike in odvetniške kandidate, ki opravljajo svoj poklic.

7. Notarji

Notarji so javni uradniki, ki z javnim zaupanjem sestavljajo listine, ki jih osebe sestavijo v času svojega življenja (notarski zapisi – inter vivos), in oporoke. Na podlagi te obveznosti so odgovorni za hrambo teh dokumentov in lahko izdajajo njihove druge izvode. Druge pristojnosti in funkcije notarjev so navedene v Izglasovanem zakonu Malte 55 (Zakon o notariatu in notarskih arhivih).

Osebe, ki imajo potrdilo za opravljanje poklica odvetnika ali odvetniškega kandidata, ali direktorji banke, trgovci, potrjeni borzni posredniki ali agenti ne smejo opravljati poklica notarja.

Če želi biti oseba imenovana za notarja, mora imeti naslednje kvalifikacije:

  • državljanstvo Malte;
  • dobro vedenje in dobra morala;
  • v skladu z zahtevami statuta in predpisi Univerze Malte udeležba pri študiju za pridobitev naslova notarja in opravljeni vsi predpisani izpiti;
  • redno delo v pisarni notarja najmanj eno leto po koncu zadnjega akademskega letnika študija;
  • uspešno opravljen izpit o usposobljenosti po izpolnitvi zahtev iz odstavka (iv).

Pred začetkom opravljanja poklica notarji pred pritožbenim sodiščem zaprisežejo zvestobo in da bodo vestno opravljali delo.

Notarski poklic ureja notarska zbornica, v katero so vključeni vsi notarji, njen upravljavski organ pa je notarski svet, katerega člani so vsako leto izvoljeni med člani zbornice. Svet mora uvesti preiskavo o strokovnem ravnanju katerega koli notarja.

Vse notarje, notarske arhive in javni register nadzoruje posebno sodišče, ki se imenuje „Sodišče za revizijo notarskih listin“. Njegove člane imenuje minister med upokojenimi sodniki in mirovnimi sodniki ter odvetniki in notarji.

Sodišče lahko kadar koli nenapovedano obišče in pregleda arhive, javni register ali katero koli notarsko pisarno, če meni, da je to primerno.

Nadaljnje informacije

  • Zakonik o upravljanju javne službe English - Malti
  • Odvetniška zbornica – Malta English
  • Zakon o notariatu in notarskih arhivih English PDF File (PDF File 238 KB)
  • civilna sodišča English PDF File (PDF File 6 KB)

« Pravni poklici - Splošne informacije | Malta - Splošne informacije »

Na vrh straniNa vrh strani

Zadnja sprememba: 17-07-2006

 
  • Pravo Skupnosti
  • Mednarodno pravo

  • Belgija
  • Bolgarija
  • Češka republika
  • Danska
  • Nemčija
  • Estonija
  • Irska
  • Grčija
  • Španija
  • Francija
  • Italija
  • Ciper
  • Latvija
  • Litva
  • Luksemburg
  • Madžarska
  • Malta
  • Nizozemska
  • Avstrija
  • Poljska
  • Portugalska
  • Romunija
  • Slovenija
  • Slovaška
  • Finska
  • Švedska
  • Združeno kraljestvo